Članki

Namen projekta StarVital je vzpostavitev in zagotavljanje zdravih in trajnostnih delovnih mest – predvsem za starejše delavce. Temu cilju sledi vrsta delavnic, ki jih brezplačno ponujamo podjetjem. Ena izmed njih naslavlja stališča do starejših. V tem prispevku si bomo ogledali, ali so stališča do starejših problem, kdaj postanejo problem, kako vplivajo na naše medosebne odnose in kako se »pripraviti« na čas, ko bo vse večji delež zaposlenih predstavljala generacija 45+.

Oziroma najpogostejši stereotipi o starejših zaposlenih. Stereotipi so posplošena prepričanja, ki jih imamo do pojavov v družbi, do družbenih skupin in njihovih pripadnikov. So pretirane in delno napačne sodbe o pripadnikih neke skupine. Tudi starejši zaposleni so pogosto predmet stereotipov.

Absentizem, pogojen s starostjo, je rezultat številnih dejavnikov; uspešnost javnih zavodov ali gospodarskih družb je odvisna od sposobnosti aktiviranja vseh zaposlenih ne glede na starost in od širokega spektra organizacijske kulture v delovnem okolju. Ustvarjalnost in inovativnost posameznika ali skupine se razvija v soodvisnosti raznolikosti sodelavcev, saj starejši premorejo ogromno znanja in izkušenj, ki jih je potrebno aktivirati. Spremembe v razmišljanju se ne bodo zgodile hipno, uvajale se bodo postopoma.

Iz raziskav smo povzeli, da absentizem vpliva na veliko število izgubljenih delovnih ur; nakazuje tudi neurejeno organizacijsko kulturo podjetja in številne bolezni, ki se razvijejo sčasoma – beg v absentizem je samo umik iz nemogoče situacije.

Starejši delavci, se razlikujejo od svojih mlajših kolegov v številnih fizičnih/bioloških, psiholoških/mentalnih in socialnih značilnostih, ki vplivajo na njihove potrebe, pričakovanja in izzive. V tokratnem članku in nadaljevanju v prihodnji številki revije pišemo, kako se te značilnosti najpogosteje odražajo in zakaj jih velja upoštevati.

Starejši delavci, se razlikujejo od svojih mlajših kolegov v številnih fizičnih/bioloških, psiholoških/mentalnih in socialnih značilnostih, ki vplivajo na njihove potrebe, pričakovanja in izzive. V prejšnji številki revije smo pisali, kako se te značilnosti najpogosteje odražajo in zakaj jih velja upoštevati. Tokratni prispevek, ki je nadaljevanje prejšnjega, pa govori o psiholoških dejavnikih tveganja ter vplivu delovnega časa in poškodb na starejše delavce.

Svetovna zdravstvena organizacija je v svojem priročniku Preprečevanje nenalezljivih bolezni na delovnem mestu s prehrano in telesno aktivnostjo, že leta 2004 predstavila pomen delovnih organizacij kot najboljšega posrednika za promocijo zdravja za velik delež prebivalstva. Promocija zdravja na delovnem mestu naj bi bila primarno usmerjena k zmanjševanju zdravju škodljivih navad kot so kajenje, telesna neaktivnost, neustrezna prehrana in drugo.

V razvitem svetu predstavlja debelost velik javnozdravstveni problem in je v letu 2008 dosegla status globalne epidemije. Debelost je povezana s srčno žilnimi boleznimi, hipertenzijo, hiperholesterolemijo, kroničnimi pljučnimi boleznimi, sladkorno boleznijo tipa 2, osteoartritisom in nekaterimi oblikami raka. V Sloveniji je med odraslimi ljudmi v starosti 30 let in več 21% debelih in 41% prekomerno hranjenih. Največ debelih Slovencev je v starosti od 45 do 65 let in sicer kar 23%.

Pojem stres se v znanstveni literaturi prvič pojavi leta 1930. Znanstveniki so se z njim intenzivneje začeli ukvarjati v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Danes je beseda »stres« postala del vsakdanjega besednjaka in jo priložnostno uporabljamo za opis širokega nabora neprijetnosti in bolečin, ki so posledica hitrega ritma zasebnega in službenega življenja.