Stres na delovnem mestu


Objavljeno: 27. 11. 2019     Avtor: Kaja Krajc, Maša Burdian, doc. dr. Matej Voglar, izr. prof. dr. Nejc Šarabon
stres_na_delovnem_mestu

Večina ljudi opredeljuje stres kot nekaj slabega, izkušnja, ki je nastala zaradi prevelike ali premajhne obremenjenosti, vztrajanja v položaju, ki ga nismo sposobni obvladati in podobno. V tem primeru govorimo o škodljivem oziroma negativnem stresu. Obstaja pa tudi pozitiven stres, pri katerem ljudje obremenilne situacije zaznavajo kot izziv in stres opisujejo kot razburljivo, spodbudno in navdušujoče občutje (Černigo Sadar, 2002). Izvore stresa imenujemo tudi stresorji. Z njimi poimenujemo nekaj, kar človeku predstavlja oviro, zahtevo ali izziv. Psihološko gledano so pomembni predvsem tisti stresorji, katerih posledica so duševni in vedenjski učinki. Med najpogostejše stresorje na delovnem mestu uvrščamo nerealne roke, nejasen opis delovnih nalog, neopredeljenost pristojnosti, nepristnost priznanj in nagrad, nezmožnost pritožbe, velika odgovornost, majhen vpliv na odločanje, pomanjkanje podpore pri delu, delo v neugodnih in nevarnih razmerah, nestalnost, nezanesljivost delovnih razmer in slaba klima v podjetju (Teržan, 2002, po Meško idr., 2008). Vir stresa lahko predstavlja tudi nova tehnologija, ki zahteva neprestano učenje in prilagajanje delavca. Zaposleni lahko občuti stres, v kolikor se ne čuti kompetentnega za obvladanje nove tehnologije (Černigoj Sadar, 2008). Še posebej so za razvoj stresa občutljivi ljudje z veliko delovno vnemo in zagnanostjo, stalno prisotno napetostjo ter nestrpnostjo (Meško, Meško Štok, Podbregar in Karpljuk, 2008).

Najbolj obremenjeni zaposleni v proizvodnji in zdravstvu

Rezultati raziskave, ki je bila opravljena na slovenskem vzorcu, so pokazali, da so s stresom na delovnem mestu najbolj obremenjeni zaposleni v proizvodnji in zdravstvu. Izvor stresa pri zaposlenih v proizvodnji predstavlja izpostavljenost škodljivim okoljskim vplivom, monotonost dela in omejena avtonomija pri delu. Nasprotno so zaposleni v zdravstvu in administrativni kadri najpogosteje izpostavljeni stresorjem, kot sta omejena avtonomija pri delu in zunanji časovni pritiski. Najpogosteje prisotna stresorja na področju opravljanja dela vodilnih kadrov sta izpostavljenost visokim zahtevam ter konfliktnim vidikom dela (Novak, Sedlar in Šprah, 2013).

Daljše stresno obdobje lahko vodi v resna bolezenska stanja

V kolikor smo izpostavljeni obvladljivim stresorjem krajše časovno obdobje, ima to lahko pozitiven učinek na naše telo in delo. Stres nam namreč pomaga pri prilagajanju na nenehne spremembe iz okolja in nam tako omogoča ohranjanje integritete organizma oziroma izboljša sposobnosti. Problem nastopi, ko smo dalj časa izpostavljeni neobvladljivim stresorjem, kar lahko vodi v resna bolezenska stanja (Rakovec Felser, 2002, po Meško, Videmšek, Štihec, Meško Štok in Karpljuk, 2010). Stres prizadene tako naše telesno kot duševno zdravje. Najpogostejši telesni simptomi, ki nastopijo kot posledica stresa, so nespečnost ali prevelika potreba po spanju, prebavne motnje, slabost, povečan apetit, bolečine v mišicah, prsih ali okrog srca, pogosti glavoboli in vrtoglavice, kronična utrujenost, nizka stopnja ali izbruh energije, ki mu sledi depresija, pogosti prehladi, alergije, pretirano uživanje kofeina, alkohola in nikotina. Stres lahko prizadene tudi naše socialne odnose, kar se kaže kot pogosta želja po samoti, izolacija, težave v komunikaciji, manj pogosti stiki s prijatelji, nezaupanje, nestrpnost in motnje v spolnosti (Looker in Gregson, 1993, po Meško in sodelavci, 2010). Ena izmed posledic stresa je lahko tudi razvoj debelosti pri zaposlenih. Osebe, ki dosegajo najvišje rezultate na lestvici stresa (spadajo v najvišji tercil, ang. tertile) pogosteje nekontrolirano uživajo hrano, prav tako je pri njih prisotnega več čustvenega prehranjevanja, kot pri osebah, ki dosegajo nižje rezultate. Ravno tako naj bi bilo pri njih prisotnega manj kognitivnega nadzora pri uživanju hrane in manjši vnos polnozrnatih izdelkov, kot pri osebah z nižjim rezultatom na zgoraj omenjeni lestvici (Reijonen in sodelavci, 2016). Raziskovalci vedno več pozornosti posvečajo tudi preučevanju vpliva stresa na razvoj rakavih obolenj. Raziskava, ki je preučevala vpliv psihološkega stresa na delovnem mestu na razvoj rakavih obolenj pri moških, je pokazala pozitivno korelacijo med obema pojavoma (Blanc Lapierre, Rousseau, Weiss, El-Zein, Siemiatycki in Parent, 2017).

Nujno poznavanje strategij za obvladovanje stresa

Tako doma, kot tudi na delovnem mestu, se torej vsakodnevno soočamo z različnimi obremenitvami. Moderen način življenja prinaša mnogo takšnih in drugačnih zahtev, ki lahko posamezniku povzročajo stres. Za vse, ki si želijo dolgoročno skrbeti za zdravje, dobro počutje in medosebne odnose ter učinkovito in z veseljem opravljati svoje delo, je nujno poznavanje simptomov stresa, razumevanje vzrokov ter poznavanje strategij za preprečevanje in obvladovanje stresa. V ta namen organiziramo srečanja, namenjena seznanitvi z osnovnimi značilnostmi doživljanja stresa, vzroki zanj ter načini obvladovanja. Ključno je prepoznati simptome in vrste stresa ter prepoznati, kje je meja med dobrim in slabim stresom ter kakšne so posledice, če smo slednjemu dalj časa izpostavljeni. Drugi del srečanj je namenjen seznanitvi z izvajanjem enostavnih vaj, za usvojitev veščin, s katerimi lahko sami pripomoremo k boljšemu počutju in razpoloženju. Dolgotrajna izpostavljenost prekomernemu stresu namreč lahko vodi v izgorelost. Rezultati obsežne slovenske raziskave so pokazali, da kar 60 % ljudi kaže znake izgorevanja. Pri 30 % ljudi se kažejo znaki preizčrpanosti, 22 % jih poroča o znakih ujetosti med tem, ko je 8 % ljudi že izgorelih. Simptomi stresa se berejo kot medicinska enciklopedija in se kljub temu razlikujejo od posameznika do posameznika. Pomembno je, da jih znamo pri sebi pravočasno prepoznati in ustrezno ukrepati. Ključnega pomena je pravočasno ukrepanje saj lahko pogosto že z enostavnim vendar rednim izvajanjem nekaterih ukrepov preprečimo ali zmanjšamo negativne učinke stresa predno privedejo do najvišje stopnje izgorelosti. Slednja celovito prizadene osebo, povzroči dolgotrajno delovno nezmožnost in pogosto onemogoča vrnitev k opravljanju delovnih opravil, ki jih je oseba opravljala pred pojavom izgorelosti.

Članek je bil objavljen v januarski izdaji revije Obrtnik-podjetnik 2018.
Piškotek
Spletna stran za nemoteno delovanje in boljšo uporabniško izkušnjo uporablja piškotke. Prosimo označite "Dovolim piškotke", če se strinjate z njihovo namestitvijo.

več o uporabi piškotkov in nastavitve
dovolim piškotke
zapri obvestilo