Fizične, psihološke in socialne spremembe, ki jih prinaša staranje na delovnem mestu 1. del

Fizične funkcije  vključno s senzoričnimi sposobnostmi (npr. vid in sluh), delovanjem mišic  (npr. ravnotežje, moč in prožnost), aerobna kapaciteta (npr. VO2 maksimum), reakcijski čas in hitrost, imunski odziv in sposobnost vzdrževanja homeostaze vse upadajo z večjo starostjo in upad le-teh funkcij postane še bolj poudarjen v starosti po 50. letu. Poleg tega pa imajo starejši delavci  večjo pogostost  od starosti odvisne presnovne motnje, kot so abdominalna debelost, povišan krvni tlak, povišan nivo glukoze v krvi in povišane nivoje maščobe v krvi.  Posledično velikokrat stari delavci jemljejo več zdravil, imajo zmanjšano kvaliteto življenja, slabšo mobilnost in blago kognitivno okvaro, kar vse vpliva na uspešnost na delovnem mestu. Starejši delavci so pogosto tudi občutljivi na spremembe na delovnem mestu in se jim težje prilagodijo. Najbolj verjetno je, da bo večina izražala težave pri uvajanju novih tehnik in okoliščin na delovnem mestu. Ker je staranje delavcev postalo vse bolj pomembna tema pri zdravju populacije, še posebej v relaciji nacionalne ekonomske prosperitete, je vzdrževanje zdrave in produktivne delovne sile ključni poudarek Evropske delavske politike.
Po drugi strani pa s starostjo delavci razvijejo tudi številne prednosti. Organizacije poročajo, da so starejši delavci veliko bolj etični. Daljši delavni staž je povezan tudi s višjim nivojem izkušenj, avtonomije in učinkovitosti, kar pogosto vpliva na boljši nadzor nad naravo dela in pogoje pod katerimi se delo izvaja. Na splošno starejši delavci poročajo o manjšem stresu na delovnem mestu in manj konfliktih s svojimi sodelavci. So tudi bolj prožni pri uravnavanju delavnih in nedelavnih zahtev, ker so pogosto samo-zaposleni, delajo polovični delavni čas v manjših delavnih organizacijah ali so neodvisni izvajalci. Zelo zanimivo je, da za starejše delavce velja, da imajo manj poškodb pri delu in bolezni, od mlajših delavcev. Ta prednost je verjetno posledica večje prilagodljivosti s starostjo,  prednosti izkušenj in znanja, in zaposlitev na delavnih mestih, kjer je manjše tveganje za poškodbe.

Aerobna kapaciteta

Znanstveniki so potrdili da aerobna kapaciteta z delavnimi leti upada pri obeh spolih. Pokazali so, da upada kapaciteta za 10%, za vsako desetletje. Upad kapacitete zaradi staranja je verjetno posledica zmanjšane stopnje ventilacije, znižanega maksimalnega srčnega iztisa, in znižanje v  maksimalni zmogljivosti srčne frekvence povezane s starostjo. Znano je, da ima upad aerobne kapacitete vpliv na fizično delo in posledično, da imajo mlajši delavci pri delu za stroji veliko večjo kapaciteto od svojih starejših kolegov. Vendar pa v raziskavah poudarjajo, da ni pogosto zabeležene utrujenosti starejših delavcev. Znanstveniki so proučili, da ta pojav nastane zaradi olajševalnih dejavnikov, vključno z izkušnjami povezanimi z delovnim mestom, ki jih pridobi delavec skozi čas in delovni staž, ki omogoča izbiro lažjih nalog.  Čeprav aerobna kapaciteta upada z leti, pa lahko vzdržujemo  kapaciteto, če vzdržujemo aktivni življenjski slog.

Antropometrija

Obstajajo številne antropometrične spremembe povezane s staranjem. Povečanje  indeksa telesne teže (BMI), znižanje telesne višine in povečanje telesne teže so pokazali v številnih raziskavah, vedno bolj pa se omenja tudi pomen sestave telesa in sarkopeniji pri starejšem človeku. Tako so zanesljivi dokazi o s starostjo povezanih spremembah v dimenzijah telesa, vendar trenutno ni dosegljivih podatkov, ki bi lahko opredelili ali te spremembe potrebujejo smernice za oblikovanje delovnih mest.

Fizična moč in vzdržljivost

Fizična moč in vzdržljivost sta zelo specifični za posameznika. Čeprav je jasno, da fizična aktivnost in telovadba lahko povečata mišično moč, pa so znanstveniki pokazali, da ostaja konstantna do 40-ih let, nato se zmanjšuje postopoma med 40-imi in 65-imi leti. Pokazali so, da je povprečen upad v mišični kapaciteti  10-25% pri 65-ih letih v primerjavi z največjo mišično močjo v teku življenja; vendar jo zopet lahko povečujemo z raznimi aktivnostmi.
Raziskava je pokazala, da se je pri številnih meritvah, vključno s hrbtenično prožnostjo, izometrično močjo telesa,  in moč gibov v rokah, moč mišic znatno zmanjšala v 16-ih letih spremljanja delavcev na delovnem mestu. Kljub temu, da so nekatere raziskave opredelile upad v specifični moči in prožnosti, pa sta dve raziskavi opredelili, da so starejši fizični delavci, ki so bili vključeni v raziskavo, vzdrževali fizično moč. Varovalni dejavnik je bil pri teh delavcih verjetno  učinek konstantne fizične aktivnosti. Ti dve raziskavi sta tako pokazali, da je bolj primerno meriti moč in vzdržljivost na posameznih delovnih mestih, ki so drugačna glede fizične obremenitve, kot pa merjenje teh parametrov v splošni populaciji.
Potrebo po okrevanju sta preučevali dve raziskavi. Opredelili sta, da obstaja pomembna povezanost v potrebi po okrevanju in večjo starostjo, velikimi fizičnimi in psihološkimi zahtevami, monotonim delom in  delom preko 42 ur/teden. Trenutno še ni znano, ali obstajajo razlike med moškimi in ženskami.
Pogostost in pojavnost okvar mišično-skeletnega sistema se povečujeta s starostjo. Pri raziskavah, ki preučujejo pojav mišično-skeletnih obolenj v procesu staranja, so si rezultati včasih nasprotujoči, predvsem, ker nekatere raziskave slonijo na vprašalnikih, druge pa na fizičnem zdravniškem pregledu in dejstvu, da imajo starejši delavci daljšo izpostavljenost. Ostaja pa dejstvo, da je pri starejših delavcih več mišično-skeletnih obolenj.

Ravnotežje

Znanstveniki so merili tako posturalno, kot funkcionalno ravnotežje pri delavcih starih od 23 do 61 let. Delavci so bili iz različnih delavnih skupin, vključno konstrukcijski delavci, gasilci, medicinske sestre in negovalci na domu. Analiza rezultatov je pokazala, da je bila starost zanesljivo povezana s prevaganjem pri običajnem stanju pri starejših delavcih in z znižanjem fizičnega ravnotežja prav tako pri starejših delavcih. So pa gasilci in fizični delavci imeli boljše rezultate pri testih funkcionalnega ravnotežja, kar nakazuje učinek stalne fizične aktivnosti na delovnem mestu. Zanesljivo pa lahko potrdimo, da je pri starejših delavcih pri razporejanju na delavno mesto treba upoštevati  eventualne motnje v ravnotežju pri visoko-tveganih poklicih.

Toleranca za vročinske valove

Starejši ljudje so bolj občutljivi za probleme v poletnem času vročinskih valov. Toleranca za vročino se s starostjo znižuje, zaradi s starostjo vezanimi spremembami srčno-žilnega sistema. Druge spremembe, ki so povezane s staranjem so znižana termoregulacijska kapaciteta tistih, ki imajo sladkorno bolezen tip 2, debelost ali druga obolenja.  Starejši delavci so tako bolj občutljivi na različne učinke, ki jih prinaša delo na vročini, kot pa njihovi mlajši kolegi. Kakršenkoli nadzor ali ocena tveganja, ki se nanaša na delavno mesto, kjer so temperature zraka povišane, bi moral vzeti v obzir, saj so starejši bolj nagnjeni za razvoj bolezni povezanih z vročinskimi valovi.


Članek je bil objavljen v junijski izdaji revije Obrtnik-podjetnik 2018.