Stališča in stereotipi o starejših delavcih

Evropa se stara, njeni najstarejši državljani pa so bolj zdravi in živijo dlje kot kadarkoli prej. V letu 2010 je bilo v Sloveniji 16 % vsega prebivalstva starih nad 65 let, ta odstotek pa naj bi se do leta 2050 podvojil na 32 %. Če je bila leta 2010 povprečna pričakovana življenjska doba za moške 74 let, za ženske pa 81, bodo dečki, rojeni v letu 2015 v povprečju pričakali 77,6 let, deklice pa 83,5 let. Vse to močno vpliva na trg dela; upad rojstev in podaljševanje delovne dobe preprosto pomeni, da bo na delovnih mestih vse manj mladih in vse več starejših delavcev. Upokojitvene meje se višajo, kaj torej lahko pričakujemo?
Obvezno upokojevanje ob določeni starosti ni več primeren ukrep, saj delovne sile primanjkuje, mnogi pa tudi želijo delati, ko dosežejo pogoje za upokojitev. Raziskave tudi kažejo, da je za ljudi dobro, da ostanejo aktivni in zaposleni tudi takrat, ko dosežejo upokojitveno starost. Tako koristno uporabijo svoje znanje in sposobnosti in se naprej razvijajo. Dejavni seniorji so bolj zdravi, sploh psihično, in živijo dlje. Ker še vedno sodelujejo v skupnosti, se počutijo kot njen pomembni del. To je navsezadnje koristno tudi za družbo, kajti aktivni starostniki pomenijo manjše stroške pokojninski in zdravstveni blagajni. Naših stališč do starejših zaposlenih ne poznamo, vemo pa, da so stališča in vrednote zelo stabilne, se praviloma ne spreminjajo, ko pa se spreminjajo, pa se to dogaja v prelomnih življenjskih dogodkih posameznika – in ravno zaradi njih. Če torej predpostavimo, da so stališča relativno stabilna in se ne spreminjajo, potem lahko predpostavimo tudi, da so se naša stališča o zaposlenih oblikovala v prostoru in času, ki je bil drugačen od današnjega in še posebno jutrišnjega. Glede na demografske trende, ki močno vplivajo na trg dela danes in jutri, imajo naša stališča do starejših lahko močan nezaželeni vpliv. Vemo, da vplivajo na naše vodenje, organiziranje dela, sodelovanje in nesodelovanje s sodelavci.

Omenili smo že, da so starejši zaposleni najhitreje rastoča skupina delovne sile in posledično so organizacije vse bolj odvisne od njih. V številnih državah bo delež starejših delavcev narasel na 30 % ali več delovno sposobnega prebivalstva. Kakšni so torej starejši zaposleni? Vsak od nas ima določeno predstavo o njih, ki izhaja iz naše vzgoje in izkušenj na delovnem mestu. V skladu s tem oblikujemo določen stereotip o starejših zaposlenih, na primer:

Resnica pa je daleč od naših ozkih predstav. Med starejšimi zaposlenimi so namreč velike razlike. In ne drži, da so starejši manj kreativni, ustvarjalni in sposobni. Razlike v delovni uspešnosti in v sposobnostih so namreč manjše med starostnimi skupinami kot znotraj samih starostnih skupin. Milan Pavliha iz Zveze društev upokojencev Slovenije navaja, da je samo ena značilnost, ki je resnična za starejše: to so individualne razlike. V nobeni starostni skupini ni toliko razlik kot prav v tej, ne pri mladostnikih na pri otrocih.

Stereotipi so specifična vrsta zmotnih družbenih prepričanj o značilnostih in vedenju posameznih družbenih skupin. Gre za prepričanja, ki niso skladna z dejstvi, a mi vanje trdno verjamemo. Ta prepričanja vplivajo na naše vedenje, ne glede na to, ali se jih zavedamo ali ne. Stereotipi o starejših osebah sicer niso nujno le negativni niti niso vedno negativni v svojih učinkih. Res pa je, da pri ljudeh zelo pogosto spodbujajo vedenje, s katerim podcenjujejo potencial starejše osebe (ali oseb), ki jo opazujejo ali s katero komunicirajo (Cavanaugh in Blanchard-Fields, 2006). Poznavanje stereotipov je zelo pomembno, ker le to pripomore k oblikovanju primernega okolja za izobraževanje starejših in druge oblike dela z njimi; navsezadnje je poznavanje stereotipov pomembno za njihovo dejavnejše vključevanje v družbo, s tem pa k zagotavljanju in izboljšanju kakovosti njihovega življenja ter razvoju primernega odnosa do njih. Vse to je pomembno ne le zanje, ampak za družbo v celoti, ki na ta način znižuje stroške v zdravstvenem in socialnem sistemu. Oglejmo si torej tipične negativne stereotipe o starejših:

Pa so res vse to? Ob vrsti individualnih razlik v skupini starejših (zaposlenih) jih moramo na ta način tudi obravnavati – upoštevajoč mnoštvo osebnih razlik. Obstajajo pa tudi pozitivni stereotipi o starejših. Eden od teh je, da so to zlata leta, ki jih zaznamujejo aktivnost, kompetentnost, družabnost in raznolika zanimanja. Drugi govori o starejših kot popolnih starih starših, ki so prijazni, razumevajoči, naklonjeni, velikodušni. (M. L. Hummert, 1999). Nekateri so resnično takšni, kakšni pa so naši starejši sorodniki, pa ocenite sami!

Raziskava iz leta 2010 o poznavanju dejstev o staranju in značilnostih starejših oseb (Zupančič, Colnarič, Horvat, 2010) izvedena na 811 odraslih osebah (starost vključenih v raziskavo je bila od 18 do 89 let) je pokazala, da splošna raven poznavanja staranja, najbolj temeljnega procesa, ki zadeva vsakega posameznika in družbeno skupino, med odraslimi ni ustrezna. Poznavanje dejstev o staranju se ne razlikuje glede na spol, se pa razlikuje glede na starost in izobrazbo udeležencev. Na splošno se z ravnjo izobrazbe delež pravilnih odgovorov povečuje.
Raziskava je opozorila na več zmotnih prepričanj o starejših. Z gledišča približno polovice različno starih odraslih se večina starejših od 65. leta dalje ni sposobna prilagajati spremembam, starostniki pa naj bi si bili med seboj zelo podobni. V tem prispevku pa smo že opozorili na to, da se starejši ljudje med sabo močno razlikujejo. Ugotovili so, da je približno tretjina zmotno prepričana, da je večina starih ljudi senilna, četrtina, da imajo hude duševne težave, dve tretjini pa celo, da je intelektualni primanjkljaj (opisan kot klinična kategorija) neizogibni del procesa staranja. Zmotna prepričanja so nekoliko bolj razširjena pri najmlajših in najstarejših udeležencih (prav v obdobju, ki ga ocenjujejo) študije, odražajo pa stereotipe o starostni togosti,  nesposobnost učenja, prilagajanja spremembam, senilnosti.

Demografski trendi kažejo na prihodnost, na katero nismo pripravljeni. Vse več bo odrasle in starejše delovne sile, v katero ne vlagamo, ki se nam ne zdi perspektivna; za katero pričakujemo, da se čimprej upokoji. A te rešitve ni na meniju rešitev – realnost je drugačna in mi se moramo na to prihodnost aktivno pripraviti že danes. V okviru StarVital projekta vam bomo pomagali oblikovati zdrava delovna mesta, ena od delavnic pa bo namenjena našim stališčem in vrednotam. Namenjena je tako vodilnim delavcem kakor vsem tistim, ki organizirajo delo drugih. Vse rešitve se začno pri nas – in bistvo rešitev je v spremembi pogleda na problem. Veselimo se srečanja in sodelovanja z vami!


Članek je bil objavljen v  oktobrski izdaji revije Obrtnik-podjetnik 2018.