Dejavniki, povezani s starostjo zaposlenih sodelavcev, in njihov vpliv na zdravstveni absentizem
Objavljeno: 28. 11. 2019
Avtor: dr. Marjeta Logar Čuček
V raziskavi Logarjeve, ki je bila opravljena v Sloveniji leta 2011 na vzorcu 340 oseb v negovalnih timih v bolnišnici in v gospodarski družbi, je bilo ugotovljeno, da je stopnja stresa eden izmed tistih dejavnikov, ki pomembno vpliva na zdravstveni absentizem starejših, zaposlenih v bolnišnici. Ti so se pogosteje znašli v hudih stresnih situacijah, ženske so čutile stres močneje kot moški, starejši so bili značilno bolj obremenjeni kot mlajši. Iskanje nove zaposlitve pa je bilo povezano s starostno skupino, ki ni presegala 40 let. Sklepamo, da se starejši bojijo novih izzivov oz. čutijo, da se jim s starostjo zapirajo poti do novih zaposlitev. Stresu se je pridruževalo še zaznano slabše zdravje, neenakomerne delovne obremenitve, razmere v družini. Rezultati te raziskave nakazujejo nove pristope v organizacijski kulturi ne glede na obliko organizacije. Predlagane rešitve so prožni razporedi delovnega časa, primerna delovna obremenitev, skrajšani delovni čas, možnost izobraževanja, spoštovanje, priznanje za opravljeno delo, krepitev moči, samostojnost. Med starejšimi delavci je pomembno tudi plačilo za delo in zdravo okolje s čim manj stresa in poškodb.
Glede na starostno sliko populacije je na mestu izpostaviti tudi posameznike, ki so v funkciji družinskih oskrbovalcev. Hrženjakova opozarja, da se z negotovimi situacijami srečujejo tudi sodelavci pri domači oskrbi starejših. Oskrbeti starejšega v domačem okolju (lahko) pomeni, da se to delo opravlja poleg polnega delovnega časa – posledično je prisoten absentizem –, ko skrbnik ne zmore več, ali celo predčasen odhod s trga delovne sile (predvsem ženske), še slabši je položaj tistih, za katere predstavlja trg neformalne oskrbe starostnikov možnost preživetja. Zaradi hitrega staranja družbe in dolgoročne recesije v preteklih letih so se spremenile obstoječe socialne in družbeno-kulturne strukture tako v revnih državah kot v državah z visokim dohodkom. Ugotovitve tudi kažejo, da zdravje posameznika recipročno vpliva na ekonomsko neodvisnost in družbeno aktivnost starejših od 65 let – več odsotnosti z dela pomeni manj dohodkov in postopno izključevanje iz socialnega okolja.
O deležu starejših, ki se je v zadnjih letih povečal, poroča tudi raziskava iz leta 2016 – ob nespornem upadu fizičnih moči in vplivu le-te ne smemo zanemariti druge plati staranja: z izboljšanjem in vzdrževanjem fizične funkcije posameznik lahko dlje časa opravlja svoje naloge, ne da bi se mu bilo treba umakniti z delovnega mesta v pokoj ali izostajati iz zdravstvenih razlogov. Še boljša je prilagoditev fizičnim zmogljivostim staranja oz. ustreznejšim delovnim nalogam zaposlenega. O tem organizacije nimajo dovolj informacij in orodij, saj niso bile pripravljene na t.i. »super staranje«.
Ne glede na vse – starostne spremembe, vidne v upadanju telesnih in kognitivnih funkcij – starejše delavce, npr. v gasilstvu, rudarstvu, pri delu z električno energijo, izpostavljajo večjemu tveganju za poškodbe in bolezni na delovnem mestu ter so takó posledično več odsotni z delovnega mesta. Fizične in psihološke spremembe povezane s starostjo se lahko zmanjšajo s fizično aktivnostjo in intelektualno dejavnostjo, z ustrezno prehrano. S starostjo se poveča tudi potreba po okrevanju, pride tudi do počasnejšega reakcijskega časa, ki pa je lahko posledica želje po natančnosti. Izguba produktivnosti na delovnem mestu pri starejši delovni populaciji je odvisna od slabega splošnega zdravja, kroničnih bolezni in zdravstvenih pogojev, ki so dolgotrajno vplivali na zaposlene. K nizki uspešnosti pri delu bolj prispevajo psihosocialni dejavniki kot odsotnost zaradi bolezni.
Vedeti moramo, da smo se v Sloveniji s tem problemom začeli soočati pozno in ne pred desetletjem ali več kot v nekaterih drugih državah v EU in svetu. Do leta 2050 naj bi se delež starejših podvojil in bo predstavljal tretjino vseh prebivalcev Slovenije (RS MF, 2015). Po navedbah virov (Eurostat, 2012) bo v Sloveniji leta 2060 od sto delovno aktivnih prebivalcev odvisnih skoraj 58 starejših oseb in petindvajset otrok. V skladu s tem iščejo različne možnosti za podaljševanje delovnega obdobja in zamika upokojevanja (NIJZ, 2015).
Članek je bil objavljen v aprilski izdaji revije Obrtnik-podjetnik 2018.
Glede na starostno sliko populacije je na mestu izpostaviti tudi posameznike, ki so v funkciji družinskih oskrbovalcev. Hrženjakova opozarja, da se z negotovimi situacijami srečujejo tudi sodelavci pri domači oskrbi starejših. Oskrbeti starejšega v domačem okolju (lahko) pomeni, da se to delo opravlja poleg polnega delovnega časa – posledično je prisoten absentizem –, ko skrbnik ne zmore več, ali celo predčasen odhod s trga delovne sile (predvsem ženske), še slabši je položaj tistih, za katere predstavlja trg neformalne oskrbe starostnikov možnost preživetja. Zaradi hitrega staranja družbe in dolgoročne recesije v preteklih letih so se spremenile obstoječe socialne in družbeno-kulturne strukture tako v revnih državah kot v državah z visokim dohodkom. Ugotovitve tudi kažejo, da zdravje posameznika recipročno vpliva na ekonomsko neodvisnost in družbeno aktivnost starejših od 65 let – več odsotnosti z dela pomeni manj dohodkov in postopno izključevanje iz socialnega okolja.
O deležu starejših, ki se je v zadnjih letih povečal, poroča tudi raziskava iz leta 2016 – ob nespornem upadu fizičnih moči in vplivu le-te ne smemo zanemariti druge plati staranja: z izboljšanjem in vzdrževanjem fizične funkcije posameznik lahko dlje časa opravlja svoje naloge, ne da bi se mu bilo treba umakniti z delovnega mesta v pokoj ali izostajati iz zdravstvenih razlogov. Še boljša je prilagoditev fizičnim zmogljivostim staranja oz. ustreznejšim delovnim nalogam zaposlenega. O tem organizacije nimajo dovolj informacij in orodij, saj niso bile pripravljene na t.i. »super staranje«.
Ne glede na vse – starostne spremembe, vidne v upadanju telesnih in kognitivnih funkcij – starejše delavce, npr. v gasilstvu, rudarstvu, pri delu z električno energijo, izpostavljajo večjemu tveganju za poškodbe in bolezni na delovnem mestu ter so takó posledično več odsotni z delovnega mesta. Fizične in psihološke spremembe povezane s starostjo se lahko zmanjšajo s fizično aktivnostjo in intelektualno dejavnostjo, z ustrezno prehrano. S starostjo se poveča tudi potreba po okrevanju, pride tudi do počasnejšega reakcijskega časa, ki pa je lahko posledica želje po natančnosti. Izguba produktivnosti na delovnem mestu pri starejši delovni populaciji je odvisna od slabega splošnega zdravja, kroničnih bolezni in zdravstvenih pogojev, ki so dolgotrajno vplivali na zaposlene. K nizki uspešnosti pri delu bolj prispevajo psihosocialni dejavniki kot odsotnost zaradi bolezni.
Vedeti moramo, da smo se v Sloveniji s tem problemom začeli soočati pozno in ne pred desetletjem ali več kot v nekaterih drugih državah v EU in svetu. Do leta 2050 naj bi se delež starejših podvojil in bo predstavljal tretjino vseh prebivalcev Slovenije (RS MF, 2015). Po navedbah virov (Eurostat, 2012) bo v Sloveniji leta 2060 od sto delovno aktivnih prebivalcev odvisnih skoraj 58 starejših oseb in petindvajset otrok. V skladu s tem iščejo različne možnosti za podaljševanje delovnega obdobja in zamika upokojevanja (NIJZ, 2015).
Članek je bil objavljen v aprilski izdaji revije Obrtnik-podjetnik 2018.
