Fizične, psihološke in socialne spremembe, ki jih prinaša staranje na delovnem mestu 2. del

Fizične funkcije človeka vključno s senzoričnimi sposobnostmi (na primer vid in sluh), delovanjem mišic (na primer ravnotežje, moč in prožnost), aerobna kapaciteta (na primer VO2 maksimum), reakcijski čas in hitrost, imunski odziv in sposobnost vzdrževanja homeostaze, kot smo ugotovili že v prejšnjem članku, upadajo s starostjo in upad le-teh funkcij postane še bolj poudarjen v starosti po 50. letu. Poleg tega pa imajo starejši delavci večjo pogostost od starosti odvisne presnovne motnje, kot so abdominalna debelost, povišan krvni tlak, povišan nivo glukoze v krvi in povišane nivoje maščobe v krvi. Posledično velikokrat stari delavci jemljejo več zdravil, imajo zmanjšano kakovost življenja, slabšo mobilnost in blago kognitivno okvaro, kar vse vpliva na uspešnost na delovnem mestu. Starejši delavci so pogosto tudi občutljivi na spremembe na delovnem mestu in se jim težje prilagodijo.
Po drugi strani pa s starostjo delavci razvijejo tudi številne prednosti. Organizacije poročajo, da so starejši delavci veliko bolj etični. Daljši delovni staž je povezan tudi z višjim nivojem izkušenj, avtonomije in učinkovitosti, kar pogosto vpliva na boljši nadzor nad naravo dela in pogoje pod katerimi se delo izvaja. Na splošno starejši delavci poročajo o manjšem stresu na delovnem mestu in manj konfliktih s svojimi sodelavci. So tudi bolj prožni pri uravnavanju delovnih in nedelovnih zahtev, ker so pogosto samozaposleni, delajo polovični delovni čas v manjših delovnih organizacijah ali so neodvisni izvajalci. Zelo zanimivo je, da za starejše delavce velja, da imajo manj poškodb pri delu in bolezni, od mlajših delavcev. Ta prednost je verjetno posledica večje prilagodljivosti s starostjo, prednosti izkušenj in znanja in zaposlitev na delovnih mestih, kjer je manjše tveganje za poškodbe.

Psihološki dejavnik tveganja

Številne raziskave potrjujejo, da se reakcijski čas podaljšuje s starostjo. Prenos laboratorijskih preiskav na delovno mesto je poln težav saj se rezultati epidemioloških raziskav razlikujejo od laboratorijskih. Narejena je bila pregledna raziskava psiholoških vidikov staranja, ki je ugotovila, da kljub temu, da se s starostjo reakcijski čas podaljša, je le-ta posledica večinoma zaradi upočasnitve centralnega procesiranja časa. Ta upočasnitev pa je sočasna s povečanjem pazljivosti; tako obstaja relacija med hitrostjo in natančnostjo predmet debate. Upočasnjenost se lahko kompenzira z nabiranjem znanja in izkušenj. Posledično bodo meritve hitrosti pokazale upad s starostjo; vendar pa meritve natančnosti pri delu v relaciji kvalitete in varnosti predstavljajo bolj relevantne rezultate. Na področju vzdrževanja in izboljševanja intelektualnih sposobnosti se je v raziskavi pokazalo pravilo »uporabi ga ali izgubi ga«, kjer je bilo vzdrževanje intelektualnih sposobnosti povezano z višjim nivojem izobraževanja, visokim nivojem izobraženosti na delovnem mestu, redno intelektualno stimulacijo in kognitivnimi vajami. To nakazuje, da je dolgoročno vzdrževanje zdravja odvisno od fizične aktivnosti, prehranjevanja in intelektualne stimulacije. Kljub trditvam v medijih, o vplivu staranja na psihološke procese, pa obstajajo velike razlike med posamezniki. V raziskavi so ugotovili, da pri 95 % preiskovancev, ki so jih sledili do 65. leta starosti, ni bilo znakov upada funkcij.

Mentalna blaginja

Raziskava je potrdila, da je čustveno izčrpanost mogoče pričakovati pri starejših delavcih pri nizki socialni podpori sodelavcev in/ali nadrejenih. V drugi raziskavi pri ameriških policistih so ugotovili, da je strategija zmanjšanja tveganja za stres in izboljšanje pripravljenosti na težje situacije pri tistih, starih pod 50 let, povezana z boljšim mentalnim zdravjem.

Senzorične sposobnosti

Kljub spremembam v senzoričnih sposobnostih, vključno z vidom in sluhom, je jasno, da se lahko tem spremembam prilagodimo na samem delovnem mestu. Spremembe pri vidu, vključno z ostrino vida, izgubo prilagajanja, zmanjšano percepcijo globine in barvna slepota so s starostjo očitne. Nekatere spremembe se lahko kompenzirajo tako na ravni posameznika (očala), kot na ravni delovne organizacije (izboljšanje razsvetljave). Izguba sluha, povezanega s starostjo, prizadene od 7 do 15 % populacije. Kompenzacije so možne z uporabo slušnih pripomočkov in zagotavljanjem protihrupne zaščite na delovnem mestu preko celotne delovne dobe.

Delovni čas

V ameriški raziskavi proizvodnih delavcev so ugotovili, da so bili pri starejših delavcih različni zdravstveni izidi povezani s tem, da so bili plačani po urah in so delali več kot 60 ur na teden. Zaključili so, da delo čez mero časa vpliva na zdravje pri starejših fizično močno obremenjenih delavcih. V raziskavi, kjer so sodelovali posamezni delavci iz zdravstva, kemične industrije in gradbeništva, so ugotovili, da delovne sposobnosti upadajo z leti, vendar je bil upad povezan tudi s težkimi fizičnimi napori, v nasprotju z vzdrževanjem pri posameznih delavcih z visoko avtonomijo in višjimi mentalnimi sposobnostmi. Za tiste delavce, ki delajo v izmenah, je bilo pokazano, da upad delovnih sposobnosti nastopi prej; pri 35 letih za ženske in 45 letih za moške. Vzroka za razliko med spoloma še niso našli.

Poškodbe

Na splošno je za starejše delavce značilno, da imajo nižjo stopnjo nevarnosti poškodb od njihovih mlajših kolegov. Najbolj pogosti tipi poškodb so zvini in zlomi, opekline, zareze (vsak približno 10 %). Znanstveniki pa so pokazali, da so poškodbe pri starejših delavcih bolj resne in zahtevajo daljši čas okrevanja, bolniškega dopusta, kot pri mlajših kolegih. Čeprav odsotnost iz dela starejših delavcev zaradi bolniške je nekoliko daljši, pa znanstveniki ugotavljajo, da ni pomembne razlike po starostnih skupinah pri funkcioniranju ob vrnitvi na delo po poškodbah.
Pri pregledu podatkov o smrtnih poškodbah na delu pa je na pri starejših delavcih (>64 let) v Združenih državah Amerike ta stopnja 3-krat večja kot pri mlajših kolegih. V Združenem kraljestvu je celotna umrljivost zaradi poškodb na delovnem mestu upadla, je pa še vedno najvišja v starostni skupini od 55 do 59 let. Pri analizi podatkov je bilo pokazano, da se največ poškodb zgodi v kmetijstvu, gradbeništvu in transportu.

Za zaključek lahko navedemo, da staranje pomeni oboje, tveganje za zdravje in blaginjo za delavce. Zaradi zapletenosti procesa staranja je zelo primeren individualni pristop, ki upošteva potrebe delavcev v kontekstu njihovih enkratnih spretnosti, sposobnosti, omejitev in tveganj. Istočasno tveganja, povezana s starostjo (višja stopnja smrtnih poškodb, počasnejše okrevanje po bolezni), nakazujejo, da je primarna preventiva še posebej pomembna in da je potreben bolj celosten pristop pri varovanju in krepitvi zdravja. Treba se je še posebej potruditi za varovanje in promocijo zdravja, saj se starejša delovna sila širi. Zagotovo pa je smiselno pri uporabi analitskih podatkov za pripravo predlogov programov in ukrepov upoštevati razlike med različnimi izobrazbenimi skupinami delavcev in različnimi vrstami dela. Podatki za Slovenijo kažejo, da so zdravstveni izidi pri večini vzrokov obolevnosti in umrljivosti značilno povezani s socialnim gradientom.


Članek je bil objavljen v julijski izdaji revije Obrtnik-podjetnik 2018.