Ukrepi za zmanjševanje absentizma med starejšimi zaposlenimi v Sloveniji

Iz raziskav smo povzeli, da absentizem vpliva na veliko število izgubljenih delovnih ur; nakazuje tudi neurejeno organizacijsko kulturoUgotovili smo tudi, da ljudje, ki se umikajo z delovnega mesta, zagotovo ne bodo stremeli k podaljšanju delovne dobe in jim bo dobrodošla prva ponudba odhoda v pokoj – prav nihče pa ne razmišlja o posledicah premajhnega števila aktivne delovne sile, prevelikem in finančno nevzdržnem številu upokojencev – končno tudi politični odločevalci delajo stihijsko. Starajoča delovna sila zahteva načrtno obravnavo s strani države, saj se že pridobljenega znanja in izkušenj praviloma v podjetjih ne branijo.
Kljub neizdelanim strategijam za zmanjševanje absentizma med starajočimi zaposlenimi se v svetu in pri nas porajajo številne pobude in novi pristopi za reševanje tega problema. Ukrepi zadevajo tri ravni. Posameznika obvezujejo k stalnemu izpopolnjevanju na strokovni ravni in delovnemu usposabljanju ter skrbi za zdravje (skrb za fizično zmogljivost in intelektualno dejavnost ter ustrezno spoprijemanje s psihičnimi pritiski v delovnem okolju). Pomembne so osebnostne lastnosti zaposlenega, njegov življenjski slog, fizična moč, biološki in psihološki dejavniki, v raziskovanem primeru še dodatno starost. podjetja in številne bolezni, ki se razvijejo sčasoma – beg v absentizem je samo umik iz nemogoče situacije.

V organizacijah bo potrebno spodbujanje k sodelovanju med generacijami pa tudi prilagajanje delovnih pogojev starejši populaciji, kot so: skrb za varstvo pri delu, promocija zdravja, izobraževanje in razvoj ter izvajanje usposabljanja zaposlenih starejših sodelavcev (prepletajo naj se izkušnje in obvladovanje najnovejših tehnologij). Pomemben je odnos do zdravstvenih odsotnosti, ki vsebuje proučevanje vzrokov absentizma, preverjanje stopnje odsotnosti po izvedbi določenih ukrepov v smeri izboljšav, izločevanje nesmiselnih ukrepov, nadgrajevanje pozitivnih učinkov.
Na ravni družbe je zlasti pomembno informiranje o pomenu podaljševanja zaposlovanja za posameznika in delovne organizacije, o prednostih aktivnega preživljanja tega obdobja in vseživljenjskega učenja posameznika. K temu lahko pripomore zakonodaja, socialno, zdravstveno, pokojninsko in invalidsko varstvo v državi, ovrednotenje dela, odnos do bolezni, zmanjšanje nestabilnosti zaposlitev in prekarizacija dela.

Določene raziskave so osvetlile absentizem v smeri njegovega zmanjševanja z zadovoljstvom pri delu in dobrimi strategijami organizacije (ustrezna razporeditev delovnega časa, pohvale, druženja, individualni razgovori z zaposlenimi, nagrajevanje, prilagoditev dela fizičnim zmogljivostim starejših, ustreznejše delovne naloge …). Nadalje je ugotovljeno, da je pomembna vloga socialne podpore pri preprečevanju depresivnih simptomov, npr. pri prodajalkah. Število sodelavcev je pri prodajalkah majhno, zato bi morali skrajšati delovni čas, da bi le-te lahko vzpostavile podporne sisteme zunaj delovnega mesta. Kot nujne so navedene tudi strategije za spodbujanje duševnega zdravja prodajalk.
Poudarja se pomen dobrega počutja pri delu in v delovnem okolju, nudenjem izobraževanja, priznanja, paketom ugodnosti za starejše, kar bo pripomoglo k aktivnemu staranju in zmanjšanju absentizma, hkrati pa tudi želji po nadaljevanju dela.
Nujno je spreminjanje delovnega okolja, ki bo ustrezalo funkcionalni zmogljivosti starejšega sodelavca; to se lahko izvaja s pomočjo ocene zdravja in tveganj za posameznika; prav tako je nujno določiti smernice in razviti realna pričakovanja glede dodeljenih nalog pri optimizaciji zadolžitev in učinkovitosti. Pri starostnih upokojitvah, ki so kronološko določene, bi morali upoštevati funkcionalnost posameznika in njegove fizične sposobnosti.
Pomembna je promocija zdravja, ki mora biti dostopna vsem, tudi starejšim, skrb za dobro psihično počutje, varnost. Kot pozitivne so starejši delavci ocenili zdravstvene preglede, svetovanje in preizkuse zdravstvenega stanja. Kot primer navajamo intervencijsko študijo, ki je vključevala delavce – po dvajsetih dnevih zdravljenja se je izkazalo, da je intervencija izboljšala delovna razmerja, zdravje in sposobnost odločanja ter posledično višji indeks delovne sposobnosti.
Tudi v Sloveniji so nekatere organizacije zaradi povečanega absentizma začele s preventivnimi aktivnostmi s ciljem zmanjšati zdravstveno odsotnost zaposlenih (Gorenje IPC, Iskratel …), izvedba projekta POZA …, v letu 2017 je bil v Sloveniji objavljen tudi natečaj Starejšim prijazno podjetje, ki poteka pod okriljem Zlate niti, vseslovenskega izbora najboljših zaposlovalcev.

Sklenemo lahko, da produktivnost organizacije raste z zavzetostjo in vključenostjo tudi starejših zaposlenih. Pomembno je, da se odločevalci v politiki in gospodarstvu zavedajo, da bo leta 2030 v Sloveniji 175.000 delovno aktivnih prebivalcev manj; zato je potrebno poskrbeti za aktivno in zdravo staranje prebivalstva.


Članek je bil objavljen v majski izdaji revije Obrtnik-podjetnik 2018.