Starega psa ni mogoče naučiti novih trikov


Objavljeno: 28. 11. 2019     Avtor: doc. dr. Ana Arzenšek, univ. dipl. psih.
stereotipi
 
Za uvod v ta prispevek odgovorite na naslednje vprašanje in obkrožite trditve, s katerimi se strinjate. Na splošno so starejši zaposleni v primerjavi z mlajšimi zaposlenimi:
a) manj pametni
b) niso željni usposabljanja pri delu in razvoja kariere
c) rigidni in odklonilni do sprememb v podjetju
č) počasnejši in manj produktivni.
 
Stereotipi so posplošena prepričanja, ki jih imamo do pojavov v družbi, do družbenih skupin in njihovih pripadnikov. Stereotipi so pretirane in delno napačne sodbe o pripadnikih neke skupine. Tudi starejši zaposleni so pogosto predmet stereotipov. Nekaj najpogostejših stereotipov do starejših zaposlenih je zbranih v zgornjem vprašanju. Obstaja torej verjetnost, da je vsaka zgoraj obkrožena trditev povezana z negativnim stereotipom do starejših. Pa poglejmo, ali zgornje trditve držijo ali ne.

Starejši zaposleni so modrejši

Starejši zaposleni svoje kognitivne sposobnosti (fluidno inteligentnost, ki se kaže npr. kot izguba delovnega spomina, počasnejše procesiranje novih informacij) zaznavajo kot nižje v primerjavi z mlajšimi zaposlenimi. Upadanju fluidne inteligentnosti navkljub je potrebno dodati, da je s starostjo v porastu druga vrsta inteligentnosti, t.i. kristalizirana inteligentnost, ki temelji na izkustvenem ali izobraževalnem ozadju in se kaže kot ekspertno znanje, ki bi ga lahko imenovali tudi modrost. S porastom kristalizirane inteligentnosti morajo starejši zaposleni v svoje delo usmerjati vse manj napora, da bi dosegli enake rezultate kot zaposleni na začetku karierne poti. Če torej posameznik ohranja svoje zdravje, ni mogoče govoriti o s starostjo povezanem upadanju kognitivnih sposobnosti in veščin ter s tem povezane sposobnosti za učenje.

Starejši zaposleni so željni usposabljanja pri delu in razvoja kariere, če so razmere prave

V Sloveniji se starejši zaposleni v premajhni meri udeleženi v programih pridobivanja novega znanja in veščin. V raziskavah so ugotovili, da so zaposleni, ki zaznavajo, da imajo v podjetju podporo vodstva za učenje in razvoj, bolj naklonjeni programom usposabljanja na delovnem mestu. Vodje starejših zaposlenih, ki so bili prepričani, da se le-ti skušajo izogniti usposabljanju, pa so dejansko imeli zaposlene, ki so bili manj naklonjeni pridobivanju novega znanja in veščin. Zaključiti je mogoče, da je učenje v podjetju lažje, če so mu vodje naklonjeni in podpirajo zaposlene, zato je smiselno v podjetjih z usposabljanjem na delovnem mestu začeti že pri najmlajših sodelavcih in ga ne prekinjati vse do upokojitve. Učenje na delovnem mestu namreč zavira proces staranja, pripomore k zmanjšanju poškodb pri delu in prispeva k povišani pričakovani življenjski dobi.

Odpori do sprememb niso prisotni le pri starejših zaposlenih

Nihče ne mara sprememb v podjetju. Strah nas je, da po spremembi ne bomo obvladali novega načina dela in da bomo izgubili delovno rutino, v kateri se počutimo varne. Starejši zaposleni niso pri tem nobena izjema. Starejši zaposleni so tudi manj samozavestni in jih prej postane strah, da ne bodo uspeli uresničiti novih zahtev pri delu. Raziskave so pokazale, da v podjetjih, kjer so spremembe pravočasno sporočene, kjer dobijo zaposleni dovolj informacij, kjer so zaposleni vključeni v implementacijo sprememb in dobijo podporo pri uvajanju v spremembe, le-te potekajo bolj gladko in z manj obrambnimi mehanizmi zaposlenih.

Starejši zaposleni kompenzirajo hitrost z izkušnjami

Starejši zaposleni so soočeni z upadom v telesnem ali umskem delovanju. Pomembno pa je vedeti, da ta upad ne poteka enako hitro na vseh področjih in da starejši zaposleni uporabljajo strategije za zmanjšanje morebitnih s starostjo povezanih izgub. Pri delu si lahko denimo postavijo manjše cilje ali manj ciljev (strategija selekcije), svoje vire, kot so čas, raven energije, pa v večji meri posvetijo manjšemu številu ciljev (strategija optimizacije). Uporabijo lahko tudi strategijo kompenzacije, ki kompenzirajo izgube, z namenom ohranitve uspeha (npr. si pomembne informacije zapišejo, da jih ne pozabijo). Iz tega sledi, da se je s starejšimi zaposlenimi smiselno redno pogovarjati o tem, katere cilje (pri delu in širše v življenju) se jim zdi smiselno zasledovati, saj bodo le-te aktivno uresničevali, medtem ko drugih morda ne bodo ter skupaj načrtovati strategije optimizacije in kompenzacije.

Zaključek

S starostjo povezani stereotipi na delovnem mestu delujejo kot samouresničujoča se prerokba (t.j. učinek, ko se nekaj, kar močno pričakujemo/verjamemo, kasneje tudi uresniči). Odklonilna organizacijska kultura, starejšim neprijazne politike v podjetju, negativni stereotipi sodelavcev in vodstva odvračajo starejše zaposlene od večje angažiranosti in povečujejo verjetnost predčasne upokojitve. V veliko korist podjetij je zato spregovoriti tako o negativnih, kot tudi o pozitivnih spremembah, povezanih s staranjem zaposlenih. Uvedba starejšim zaposlenim prijaznih ukrepov je nujna za ohranjanje motivacije, za zadržanje starejših in za zmanjšanje stroškov, povezanih z odsotnostjo iz dela in s poškodbami pri delu.


Članek je bil objavljen v marčevski izdaji revije Obrtnik-podjetnik 2018.