Članki

Starejši odrasli ali starostniki so zelo nehomogena skupina, ki vključuje populacijo starejših od 55 let. Ob tem se je potrebno zavedati, da je staranje proces, katerega presnovne spremembe se začnejo izražati že okoli petdesetega leta, pri nekaterih prej, pri nekaterih kasneje.

Dolgotrajnemu sedenju se v današnjem času skoraj ne moremo izogniti. Izpostavljeni smo mu v vseh življenjskih obdobjih in vedno pogosteje tudi na delu in v prostem času. Že pred dobrim desetletjem so raziskovalci ocenili, da je kar tri četrtine delovnih mest v razvitem delu sveta takih, ki zahtevajo dolgotrajno sedenje. Glede na trende eksponentnega tehnološkega razvoja in modernizacije delovnih procesov, lahko ugibamo, da je danes ta odstotek celo višji.

Komunikacija ima osrednjo vlogo v naših vsakdanjih življenjih. Uporabimo jo za oblikovanje naših vsakdanjih življenj. Naša življenja, doživljanja, osmišljanja realnosti, produktivnost itd. so v mnogočem odvisna od komunikacijskih spretnosti, ki jih (n)imamo.

Namen projekta StarVital je vzpostavitev in zagotavljanje zdravih in trajnostnih delovnih mest – predvsem za starejše delavce. Temu cilju sledi vrsta delavnic, ki jih brezplačno ponujamo podjetjem. Ena izmed njih naslavlja medgeneracijsko sodelovanje. Delovno mesto je namreč prostor delovanja različnih generacij, ki imajo različne vrednote, različne navade, stile komuniciranja in različne motive za delo. V tem prispevku si bomo ogledali zakaj je medgeneracijsko sodelovanje pomembno, ali so generacije med sabo res različne, ter kaj menijo delavci v slovenskih podjetjih o medgeneracijskem sodelovanju.

Oziroma najpogostejši stereotipi o starejših zaposlenih. Stereotipi so posplošena prepričanja, ki jih imamo do pojavov v družbi, do družbenih skupin in njihovih pripadnikov. So pretirane in delno napačne sodbe o pripadnikih neke skupine. Tudi starejši zaposleni so pogosto predmet stereotipov.

Absentizem, pogojen s starostjo, je rezultat številnih dejavnikov; uspešnost javnih zavodov ali gospodarskih družb je odvisna od sposobnosti aktiviranja vseh zaposlenih ne glede na starost in od širokega spektra organizacijske kulture v delovnem okolju. Ustvarjalnost in inovativnost posameznika ali skupine se razvija v soodvisnosti raznolikosti sodelavcev, saj starejši premorejo ogromno znanja in izkušenj, ki jih je potrebno aktivirati. Spremembe v razmišljanju se ne bodo zgodile hipno, uvajale se bodo postopoma.

Iz raziskav smo povzeli, da absentizem vpliva na veliko število izgubljenih delovnih ur; nakazuje tudi neurejeno organizacijsko kulturo podjetja in številne bolezni, ki se razvijejo sčasoma – beg v absentizem je samo umik iz nemogoče situacije.

Starejši delavci, se razlikujejo od svojih mlajših kolegov v številnih fizičnih/bioloških, psiholoških/mentalnih in socialnih značilnostih, ki vplivajo na njihove potrebe, pričakovanja in izzive. V tokratnem članku in nadaljevanju v prihodnji številki revije pišemo, kako se te značilnosti najpogosteje odražajo in zakaj jih velja upoštevati.

Starejši delavci, se razlikujejo od svojih mlajših kolegov v številnih fizičnih/bioloških, psiholoških/mentalnih in socialnih značilnostih, ki vplivajo na njihove potrebe, pričakovanja in izzive. V prejšnji številki revije smo pisali, kako se te značilnosti najpogosteje odražajo in zakaj jih velja upoštevati. Tokratni prispevek, ki je nadaljevanje prejšnjega, pa govori o psiholoških dejavnikih tveganja ter vplivu delovnega časa in poškodb na starejše delavce.