Stres v času koronavirusa
Objavljeno: 19. 10. 2020
Avtor: doc. dr. Ana Arzenšek, univ. dipl. psih.
Je tudi vaše podjetje v času epidemije s koronavirusom utrpelo upad naročil in s tem poslabšano poslovanje? Mnogi podjetniki v tem kriznem obdobju občutijo negotovost, tesnobo in druge s stresom povezane telesne, duševne in vedenjske simptome. V nadaljevanju najdete nekaj priporočil, kako se spoprijeti s stresom.
Stres je duševni, telesni in vedenjski odziv posameznika na nek stresni dejavnik v okolju (npr. padec po stopnicah) ali znotraj posameznika (npr. ogrožajoča misel). Stresni dogodki porušijo naše notranje ravnovesje. Vsak stresni dogodek še ne vpliva negativno na naše delovanje, temveč nas lahko celo spodbudi k boljšemu odzivu (postanemo bolj motivirani in učinkoviti). Tudi v času koronakrize stres lahko podjetnika spodbudi k iskanju novih načinov spoprijemanja s situacijo na način, da v podjetju na primer naredi reorganizacijo dela ali poišče nove prodajne poti. Stres je torej naš najpomembnejši zaveznik v tem, da poiščemo nove, drugačne rešitve za problem.
Pa vendar, dalj časa trajajoča kronična stresna obremenitev, ko posameznik kljub naporom ne uspe rešiti problema in ko se ne uspe spočiti, pusti posledice na duševnem, telesnem in vedenjskem nivoju. Stres je odziv našega celotnega organizma in lahko povzroča spremembe v vseh celicah in na vseh organih telesa. Vsak posameznik se drugače odziva na intenziven stres. Na duševnem nivoju se lahko kronični stres kaže kot pesimizem, ponavljajoče se ogrožajoče misli, občutek preplavljenosti ali kot čustvena otopelost. Na telesni ravni lahko pride do poslabšanja odziva imunskega sistema, vnetij v telesu, diabetesa ali kardiovaskularnih bolezni. Na vedenjskem nivoju posamezniki lahko občutijo glavobol, motnje spanja, postanejo razdražljivi ali začnejo zlorabljati različne droge.
Številne raziskave so pokazale, da pri občutenju stresa zelo pomembno vlogo igra naša naravnanost oziroma psihološka odpornost. Psihološka odpornost je sposobnost, da se poberemo po težkih, stresnih izkušnjah. Psihološke odpornosti se je mogoče naučiti in jo razvijati. Psihološko odpornost lahko gradimo na različne načine, denimo s tem, da se povežemo z drugimi ljudmi in z njimi govorimo o našem problemu. Sprejemanje pomoči in podpore tistih, ki jim je mar za nas in nas bodo poslušali, krepi odpornost. Mnogi ljudje, ki so šli skozi težke krize, poročajo o tem, da so takrat poglobili odnose s svojimi bližnjimi ali vzpostavili nove odnose.
Vaja za krepitev psihološke odpornosti
Na prazen list papirja napišite vse stvari, ki vas skrbijo v zvezi s sedanjim in prihodnjim stanjem v podjetju. Vpišite tudi vse druge skrbi, ki niso povezane s podjetjem in vas trenutno bremenijo (npr. težave z zdravjem ali družinske težave). Vpišite vse, kar vam pade na pamet, četudi ne gre za trenutno zelo pereče skrbi. Vsako skrb označite bodisi z 1, kar pomeni, da vas ta vidik malo skrbi in vam povzroča le zanemarljiv stres, s 3 (srednja količina stresa) ali 5 (zelo visoka raven stresa). Nato na levo stran lista vpišite tiste skrbi, katerih reševanje ali izid je v vaši moči. Na desno stran vpišite tiste izmed skrbi iz seznama, katerih reševanje ali rezultat ni v vaši moči. Vpišite vse skrbi, tudi tiste manj pomembne.
Na številne okoliščine v našem življenju lahko sami vplivamo, na druge pa ne. V naslednjih tednih in mesecih se skušajte dejavno ukvarjati s tistimi vidiki krizne situacije, na katere lahko vplivate. Obenem si dovolite občutiti sočutje s sabo in se ne kritizirajte, ker na nekatere vidike situacije ne morete vplivati. Koronavirus je globalni pojav, na katerega lahko vplivamo predvsem s tem, da zaščitimo svoje zdravje in zdravje svojih bližnjih. Pogosto lahko nekaj naredimo tudi s tem, da prilagodimo poslovni model. Žal pa ne moremo vplivati na potek širjenja virusa in na težave v širšem poslovnem okolju zaradi virusa. Dovolite si torej odpustiti, da vseh vidikov poslovanja ali drugih težav v tem negotovem trenutku ne morete nadzorovati. Če ste naredili vse, kar je v vaši moči in se situacija v podjetju kljub temu ni izboljšala, ste naredili, kar je bilo v danih razmerah mogoče. Imejte v mislih, da sta vaše zdravje in vaše življenje najpomembnejša odgovornost, ki jo imate.
Stres je duševni, telesni in vedenjski odziv posameznika na nek stresni dejavnik v okolju (npr. padec po stopnicah) ali znotraj posameznika (npr. ogrožajoča misel). Stresni dogodki porušijo naše notranje ravnovesje. Vsak stresni dogodek še ne vpliva negativno na naše delovanje, temveč nas lahko celo spodbudi k boljšemu odzivu (postanemo bolj motivirani in učinkoviti). Tudi v času koronakrize stres lahko podjetnika spodbudi k iskanju novih načinov spoprijemanja s situacijo na način, da v podjetju na primer naredi reorganizacijo dela ali poišče nove prodajne poti. Stres je torej naš najpomembnejši zaveznik v tem, da poiščemo nove, drugačne rešitve za problem.
Pa vendar, dalj časa trajajoča kronična stresna obremenitev, ko posameznik kljub naporom ne uspe rešiti problema in ko se ne uspe spočiti, pusti posledice na duševnem, telesnem in vedenjskem nivoju. Stres je odziv našega celotnega organizma in lahko povzroča spremembe v vseh celicah in na vseh organih telesa. Vsak posameznik se drugače odziva na intenziven stres. Na duševnem nivoju se lahko kronični stres kaže kot pesimizem, ponavljajoče se ogrožajoče misli, občutek preplavljenosti ali kot čustvena otopelost. Na telesni ravni lahko pride do poslabšanja odziva imunskega sistema, vnetij v telesu, diabetesa ali kardiovaskularnih bolezni. Na vedenjskem nivoju posamezniki lahko občutijo glavobol, motnje spanja, postanejo razdražljivi ali začnejo zlorabljati različne droge.
Številne raziskave so pokazale, da pri občutenju stresa zelo pomembno vlogo igra naša naravnanost oziroma psihološka odpornost. Psihološka odpornost je sposobnost, da se poberemo po težkih, stresnih izkušnjah. Psihološke odpornosti se je mogoče naučiti in jo razvijati. Psihološko odpornost lahko gradimo na različne načine, denimo s tem, da se povežemo z drugimi ljudmi in z njimi govorimo o našem problemu. Sprejemanje pomoči in podpore tistih, ki jim je mar za nas in nas bodo poslušali, krepi odpornost. Mnogi ljudje, ki so šli skozi težke krize, poročajo o tem, da so takrat poglobili odnose s svojimi bližnjimi ali vzpostavili nove odnose.
Vaja za krepitev psihološke odpornosti
Na prazen list papirja napišite vse stvari, ki vas skrbijo v zvezi s sedanjim in prihodnjim stanjem v podjetju. Vpišite tudi vse druge skrbi, ki niso povezane s podjetjem in vas trenutno bremenijo (npr. težave z zdravjem ali družinske težave). Vpišite vse, kar vam pade na pamet, četudi ne gre za trenutno zelo pereče skrbi. Vsako skrb označite bodisi z 1, kar pomeni, da vas ta vidik malo skrbi in vam povzroča le zanemarljiv stres, s 3 (srednja količina stresa) ali 5 (zelo visoka raven stresa). Nato na levo stran lista vpišite tiste skrbi, katerih reševanje ali izid je v vaši moči. Na desno stran vpišite tiste izmed skrbi iz seznama, katerih reševanje ali rezultat ni v vaši moči. Vpišite vse skrbi, tudi tiste manj pomembne.
Na številne okoliščine v našem življenju lahko sami vplivamo, na druge pa ne. V naslednjih tednih in mesecih se skušajte dejavno ukvarjati s tistimi vidiki krizne situacije, na katere lahko vplivate. Obenem si dovolite občutiti sočutje s sabo in se ne kritizirajte, ker na nekatere vidike situacije ne morete vplivati. Koronavirus je globalni pojav, na katerega lahko vplivamo predvsem s tem, da zaščitimo svoje zdravje in zdravje svojih bližnjih. Pogosto lahko nekaj naredimo tudi s tem, da prilagodimo poslovni model. Žal pa ne moremo vplivati na potek širjenja virusa in na težave v širšem poslovnem okolju zaradi virusa. Dovolite si torej odpustiti, da vseh vidikov poslovanja ali drugih težav v tem negotovem trenutku ne morete nadzorovati. Če ste naredili vse, kar je v vaši moči in se situacija v podjetju kljub temu ni izboljšala, ste naredili, kar je bilo v danih razmerah mogoče. Imejte v mislih, da sta vaše zdravje in vaše življenje najpomembnejša odgovornost, ki jo imate.
