Preprečimo debelost


Objavljeno: 27. 11. 2019     Avtor: doc. dr. Mojca Stubelj, Melina Colsani, dipl. dietet., Nina Mandelj, dipl. dietet.
preprečimo_debelost
 

V povezavi z delovnim mestom je debelost najbolj prisotna pri težkih fizičnih delavcih v industriji, rudarstvu in v gradbeništvu; in sicer je v letu 2012 znašala 22 %. Naraščajoč trend pojavljanja debelosti je zaznati tudi pri lažjih fizičnih in pisarniških delavcih. Ta je v letu 2012 znašala 14,5 %. Zaradi vse večje incidence prekomerne telesne mase in debelosti ter vse višjih stroškov zdravljenja posledičnih bolezni je smiselno poiskati primeren način obravnave/zdravljenja debelosti, tudi na delovnih mestih.

Pozitivna energijska bilanca

V debelost vodi dolgoročna pozitivna energijska bilanca kot je simbolično prikazana na sliki. To pomeni, da je vnos energije s hrano in pijačo večji od porabe energije. Energijo v glavnem porabljamo z bazalno presnovo, to je za osnovno delovanje telesa, z delovno presnovo, to je z gibalno/športno aktivnostjo, in za tvorbo toplote. Eden najpomembnejših ukrepov je ureditev prehrane in vzpostavitev negativne energijske bilance pri debelem človeku. Vendar to ni tako preprosto, saj gre za problem, ki je evolucijske narave. Telo ima namreč zelo slabe mehanizme, da se prilagodi presežku energije. Ti mehanizmi so veliko boljši pri primanjkljaju energije. Kar ni nenavadno, saj šele v zadnjih desetletjih uživamo tako velike količine hrane. Te imamo namreč na voljo več kot kdaj koli prej v zgodovini človeštva. Na voljo nam je predelana in že pripravljena hrana, ki vsebuje veliko maščob in/ali sladkorja; porcije iz ponudb so večje kot so bile nekoč (od leta 1970 se je povprečna velikost porcije potrojila); restavracije, obrati za hitro prehrano in avtomati s prigrizki so na vsakem koraku. Obrati za hitro prehrano pogosto ponujajo jedi, ki so pečene na visokih temperaturah, kar še poveča vsebnost škodljivih snovi in nastanek debelosti, sladkorne bolezni tipa 2 ter drugih kroničnih nenalezljivih bolezni. Poleg tega nam količino gibanja zmanjšujejo dvigala, tekoče stopnice, prevozi. Delo poteka večinoma za računalniki, prosti čas pa prebijamo pred televizijo.

Počasi do pozitivnih sprememb

Vnos hrane je odvisen od lakote in apetita. Apetit je želja po točno določeni hrani in ga moramo ločiti od lakote. Sprožijo ga številni dražljaji (vonj, okus, vid). Apetit se lahko pojavlja tudi brez lakote. Lakota je občutek, ki ga posreduje zapleten mehanizem takrat, kadar organizem potrebuje hrano. Dejavniki, ki sprožijo lakoto, so na primer krčenje želodca in znižanje koncentracije glukoze v krvi. Ne glede na povedano pa vzrok za debelost ni vedno tako enostaven. Zanimiva grafična ponazoritev morebitnih razlogov za debelost se nahaja na spletni strani  http://www.shiftn.com/obesity/Full-Map.html.

Vsekakor je potrebna ne agresivna sprememba življenjskega sloga, majhne spremembe v prehrani ter uvajanje aktivnega vsakdana. Zavedati se moramo, da hitrih rešitev ni. Brez vloženega truda ne bo rezultatov. Zanašanje na razne tablete, čaje, zelišča ali najrazličnejše hitre diete ne prinese trajnih rezultatov. Telesno maso smo pridobivali več let, kako lahko pričakujemo, da bomo ves presežek maščobe odpravili v nekaj tednih. Ne bo šlo, ali pa le za kratek čas. Potrebno je odpraviti vzrok. Nikoli se zares ne poglobimo v izvor nabiranja kilogramov. Resnica je lahko zelo preprosta. Preveč smo jedli in se premalo gibali. Razlogi so lahko tudi psihološki, morda smo si poskušali zapolniti hrepenenje po ugodju, varnosti, prijetnem počutju ali smo hrano mogoče zlorabljali za objekt sprostitve? Nekaj bo vsekakor treba spremeniti. V nasprotnem primeru, se lahko razvije sindrom nenehnega hujšanja, ko človek ves čas izgublja in pridobiva telesno maso. Tako je v začaranem krogu, saj še vedno ostaja predebel kljub nenehnim dietam. Tega si ne želimo. Zato bomo začeli uresničevati svoj cilj, skrbeti za svoje zdravje, pozitivno vplivati na svojo samopodobo in ob majhnih uspehih čutiti osebno izpopolnjenost. Na ta način se bomo zaščitili pred mnogimi odvisniškimi odnosi, ne le pred nabiranjem maščobe.

Prvi korak je odločitev

Lahko začnemo z majhnimi spremembami, majhnimi koraki. Vsekakor je prvi in najpomembnejši korak pri hujšanju odločitev. Samo odločnost in trdna volja nam bo prinesla želene rezultate. Uravnotežena prehrana ni le nekajmesečna dieta, temveč sprememba v razmišljanju, vsakodnevni prehrani in vsakdanja telesna aktivnost do konca življenja. Naučimo se najprej pravilnega razmišljanja, ki je naslednje:

  • Samo moja odločnost in trdna volja bosta prinesla želene rezultate.
  • Načrtovana prehrana ni le nekajmesečna dieta, temveč trajna sprememba v vsakodnevni prehrani, razmišljanju in vsakdanji telesni aktivnosti.
  • Če želim nadzorovati svojo telesno maso, se spopasti z utrujenostjo in se pripraviti na vsakodnevni stres, začnem svoj dan z zajtrkom – vsaj uro po tem, ko vstanem.
  • Energija, ki jo vnesem v svoje telo z zajtrkom, zmanjša možnost, da jo čez dan vnesem več, kot je potrebno.
  •  Jem počasi, v mirnem okolju in hrane ne požiram na hitro.
  • Hujšam le, kadar se lahko nadzorujem pri hranjenju.
  • Telovadba in gibanje povečata mojo mišično maso, večja mišična masa poveča porabo energije. 
  • Ne smem preskočiti nobenega obroka. Če preskočim obrok, lahko pri naslednjem izgubim oblast nad hranjenjem.
  • Ne jem, ko nisem več lačen/a.
  • Čez dan popijem vsaj 1,5 litra vode. Vodo pijem enakomerno čez ves dan.
  • Sladkarije (torte, piškoti, kremne rezine, zavitki) vsebujejo veliko sladkorja, škodljivih maščob in imajo energije za cel obrok. Po navadi jih pojemo po obroku (na primer kosilu) – to se pravi, da zaužijemo v enem obroku dvojno količino energije.
  • Sladkarije naj bodo le občasno na jedilniku – potica za veliko noč, torta za rojstni dan, sadni zavitek ob energijsko revnejšem celodnevnem jedilniku, na primer ob enolončnici.
  • V prav vsak obrok dneva vključimo tudi sadje ali zelenjavo. Po možnosti surovo. Sadje in zelenjava so vir pomembnih snovi, ki skrbijo da smo zdravi in da naše telo normalno deluje.
  • Hitre rešitve imajo kratkotrajne učinke.
Napačno razmišljanje: 
  • S stradanjem hitreje hujšam. 
  • Preskočim obrok in tako prej shujšam. 
  • Kruh in testenine redijo.
  • Jutri začnem z dieto, do takrat pa lahko jem, kolikor hočem.
  • Če hočem shujšati, se morem odpovedati vsem svojim najljubšim jedem.
  • Nesmiselno je hujšati, ker se bom kasneje spet zredil/a.
Prenehajte razmišljati napačno in ne pozabite, da sami lahko naredite za svoje zdravje največ!


Članek je bil objavljen v februarski izdaji revije Obrtnik-podjetnik 2018.
Piškotek
Spletna stran za nemoteno delovanje in boljšo uporabniško izkušnjo uporablja piškotke. Prosimo označite "Dovolim piškotke", če se strinjate z njihovo namestitvijo.

več o uporabi piškotkov in nastavitve
dovolim piškotke
zapri obvestilo