EU socialni skladi
RS ministrstvo DDSE

Zdravstveni pogled na staranje


Objavljeno: 29. 11. 2019     Avtor: Simona Perčič dr. med., spec. jav. zdrav.
zdravstveni_pogled_na_staranje
 
Zato se v procesu staranja pogosto razvijeta sarkopenija in debelost. Oboje neposredno prispeva k presnovnim spremembam z značilno zmanjšano občutljivost za inzulin, mišice so manj občutljive na pritiskizgraditveni učinek aminokislin, zmanjšajo se energijske potrebe organizma in vse skupaj povzroča spremenjeno potrebo po energiji in posameznih hranilih. Dodaten vpliv na spremembo sestave telesa s staranjem imajo tudi številni drugi dejavniki, ki jih moramo upoštevati pri načrtovanju prehranske podpore in ustrezne telesne dejavnosti, s katero lahko te spremembe zaustavljamo, oziroma upočasnimo. Zato pri promocijskih dejavnostih za starejše upoštevamo in iščemo učinkovite rešitve tudi za naslednje pojave, ki spremljajo staranje:
 
  • spremembe apetita, ki je pogosto zmanjšan in ga spremlja tudi zgodnja sitost;
  • spremembe vonjanja in okušanja, težave z zobmi in žvečenjem, občutek suhih ust;
  • upočasnjeno praznjenje želodca;
  • spremembe delovanja prebavil, zlasti upočasnjenega delovanja črevesja;
  • slabši vid in sluh;
  • hormonske spremembe;
  • vplive socialno- ekonomskih, kulturnih, psiholoških in kognitivnih dejavnikov na prehranske navade;
  • dejavnike, ki vodijo v podhranjenost zaradi količinsko in hranilno nezadostnega prehranskega vnosa;
  • zmanjšana telesna dejavnost;
  • pogostejši pojav kroničnih bolezni in z njimi pogosto povezane razgraditvene nastavitve presnove (kaheksije), kar neposredno pospeši fiziološko staranje.
Ti dejavniki se pogosto medsebojno prepletajo, zato je prav, da jih pri presnovni podpori z ustreznim prehranskim vnosom in telesno dejavnostjo vedno upoštevamo.

Spremembe sestave telesa in presnovne spremembe staranja

V nadaljevanju navajamo nekaj presnovnih sprememb, ki se v telesu pojavljajo v procesu staranja in na katere lahko z ustrezno prehrano in telesno dejavnostjo ter drugimi dejavniki življenjskega sloga (dovolj spanja, dovolj smeha in dobre družbe, posvečanje konjičkom in stvarem, ki nas veselijo, prostovoljstvo, različne druge sproščujoče dejavnosti) vplivamo na način, da do določene mere zaustavimo njihovo pojavljanje ali ga upočasnimo.

Sarkopenija (zmanjševanje mišične mase)

Propadanje skeletne mišične mase, ki je del fizioloških procesov med staranjem, postopoma vodi do sarkopenije, ki skupaj z osteoporozo zmanjšuje funkcionalno telesno maso in pripomore h krhki starosti. Pri razvoju krhkosti se poveča možnost padcev, potreba po pomoči drugih, lahko se pojavi večja obolevnost in z njo povezano večje število hospitalizacij in več bivanj v različnih oblikah institucij za starostnike, pa tudi možnost slabših izhodov zdravljenja najrazličnejših zdravstvenih težav. K razvoju sarkopenije neposredno prispevajo znižan prehranski vnos, predvsem vnos celokupne energije in beljakovin, zmanjšano nastajanje in učinek spolnih hormonov in rastnega hormona, spremembe delovanja ščitnice, pojav odpornosti na hormon inzulin, pomanjkanje vitamina D, spremembe struktur živčnega sistema in zmanjšanje telesne dejavnosti. Za starajočo se mišico je značilna slabša izgradnja beljakovin in njihova povečana razgradnja. Hkrati se zmanjša dotok aminokislin v mišico zaradi njihove večje porabe v notranjih organih in slabšega vsrkavanja iz črevesja, kamor jih vnesemo s prehranskimi viri beljakovin. Zato je zelo pomembno vedeti, da telesna dejavnost, pri kateri neposredno obremenimo mišice, v teh mišicah pospešuje izgradnjo beljakovin. Telesna dejavnost je pomemben zaščitni dejavnik tudi za normalno delovanje hormona insulina in ohranjanje normalnih vrednosti glukoze v krvi.
Izguba mišične mase in razvoj sarkopenije povzročita zmanjšanje bazalne porabe energije in tudi zmanjšanje energijske potrebe pri telesni dejavnosti. Zato je potrebno pri starejšem odraslem ob zmanjševanju mišične mase za vzdrževanje normalne telesne teže:
  • zmanjšati celokupni energijski vnos;
  • ali povečati porabo energije s povečano telesno dejavnostjo; 
  • ali kombinirati oboje – priporočamo predvsem kombinacijo, saj samo z zadostnim povečanjem telesne dejavnosti ob ustrezni prehrani ohranjamo mišice.
V nasprotnem primeru se zaradi nabiranja maščobnega tkiva lahko razvije sarkopenična debelost, kar pomeni, da se telesna masa veča, vendar na račun povečevanja maščevja in istočasnega zmanjševanja mišic v telesu. Za sarkopenično  debelost je značilno funkcionalno pešanje in izguba telesne moči, slabšanje ravnotežja in tako večji riziko padcev in zlomov. Pri sarkopenicni debelosti opažamo večjo obolevnost in več presnovnih zapletov zdravljenja kroničnih bolezni. Sarkopenična debelost pri posamezniku pomeni, da je presnovno stanje take osebe veliko bolj podvrženo razgraditvenim vplivom presnovnih sprememb zaradi bolezni. Po opisanem presnovnem mehanizmu so razgraditveni vplivi pri starejših večji tudi med krajšimi obdobji stradanja. Zato hujšanje po 50 letu brez doslednega strokovnega nadzora odsvetujemo.

Debelost

Debelost je stanje, za katerega je značilna pretirana akumulacija telesnega maščevja v različnih delih telesa. Nastanek debelosti, posebej oblike, za katero je značilno kopičenje maščobe v področju trebuha, je povezan s povečano ogroženostjo za razvoj presnovnih bolezni, kot je sladkorna bolezen tipa 2, ter za razvoj srčno-žilnih obolenj in nekaterih rakastih bolezni. V zahodnih državah se povečuje število predebelih starejših odraslih s trebušno obliko debelosti. Pri opredelitvi debelosti navadno uporabljamo kot kriterij debelosti indeks telesne mase. Vendar je pri starejših, v nasprotju z drugimi starostnimi skupinami, prisoten tako imenovani paradoks debelosti. Epidemiološke raziskave namreč kažejo, da je preživetje starostnikov, ki so po kriteriju indeksa telesne mase nekoliko pretežki (ITM = 25-30, ne višji), med samo boleznijo namreč boljše, kljub temu, da je prisotna povečana ogroženost za druge kronične bolezni. Verjetno je ta pojav povezan s presnovnimi spremembami pri zdravih, ki se odražajo v spremembi sestave telesa pri starejšemu  človeku in kroničnemu bolniku v času bolezni. V teh presnovnih pogojih ima namreč tudi maščevje določene ugodne presnovne učinke in zato je načrtno hujšanje starostnikov in kroničnih bolnikov, kot smo posebej opozorili že zgoraj, prej izjema kot pravilo.

Podhranjenost

Podhranjenost opredelimo kot stanje nezadostnega ali neuravnoteženega energijskega in hranilnega vnosa glede na potrebe posameznika. Podhranjenost neposredno povzroča spremembe v sestavi telesa in pospešuje razgraditvene (kahektične) spremembe pri kroničnih boleznih. Podhranjenost ima pomemben negativen vpliv na kvaliteto življenja zdravih starejših odraslih in negativno vpliva na izid zdravljenja kroničnih bolezni, zato jo je potrebno predvsem preprečevati. Razširjenost podhranjenosti med starejšimi težko opredelimo zaradi neenotne uporabe orodij za ugotavljanje prehranske ogroženosti. Na splošno velja, da je manjša pri zdravih starejših, ki živijo doma, pri teh je prisotna v manj kot 10 %. Gre za resen problem in lažje ga bomo presegli, če se ga zavedamo, nanj opozarjamo in ga z ustrezno prehrano preprečujemo.