Začimbe in zelišča v prehrani (1.)
Objavljeno: 27. 12. 2019
Avtor: Simona Perčič, dr.med., spec. javnega zdravja
Začimbe in zelišča se uporabljala stoletja dolgo tako v kulinariki kot v medicini. Začimbe se ne uporabljajo samo v namene odišavljenja, arome in obarvanja hrane in pijač, pač pa nas lahko ščitijo pred nekaterimi kroničnimi obolenji. Obstajajo številni dokazi, da začimbe in zelišča vsebujejo anti-oksidantne, protivnetne, proti-kancerogene snovi, znižujejo nivo krvnega sladkorja in nivo krvnega holesterola, hkrati pa vplivajo na boljše počutje in kognitivne sposobnosti.
Znanstveniki so v zadnjih desetletjih poročali o različnih učinkih na zdravje, ki jih imajo začimbe in zelišča, preko njihovih bioaktivnih komponent, vključno s spojinami, ki vsebujejo žveplo, tanine, alkaloide, fenolne diterpene in vitamine, še posebej flavonoide in polifenole. Znano je, da je pogosto uživanje začinjene hrane povezano z manjšim tveganjem za smrt zaradi raka, ishemičnih srčnih bolezni in bolezni dihal. Vendar pa za sedaj ostaja v znanosti neodgovorjeno vprašanje, do kakšnih vrednosti začimbe in zelišča varujejo zdravje uporabnikov.
Dolga zgodovina uporabe začimb in zelišč za medicinke namene, predvsem v vzhodnih državah sveta, je dokazana in obstajajo številne raziskave o učinkih na zdravje posamezne začimbe oziroma zelišča. Danes je tudi v Evropi in Ameriki vse več raziskav o tovrstnih učinkih na zdravje in uporabi v kulinariki. Povečana uporaba zelišč in začimb, tudi v preventivne medicinske namene, je verjetno posledica tega, da zelišča in začimbe nimajo stranskih učinkov in so bolj dosegljiva od tradicionalnih zdravil, hkrati pa je večja tudi ozaveščenost o pozitivnih učinkih na zdravje.
Biološka aktivnost spojin v začimbah in zeliščih
Kulinarična zelišča in začimbe so hrana, ki je bogata z viri bioaktivnih molekul, kot so spojine, ki vsebujejo žveplo, tanine, alkaloide, fenolne diterpene, vitamine. Zelišča in začimbe kot so klinčki, rožmarin, žajbelj, origano in cimet so odlični vir antioksidantov z visoko vrednostjo fenolnih spojin. Raziskave v zadnjih desetletjih dokazujejo, da bioaktivne spojine učinkujejo na zdravje z različnimi mehanizmi. Pogosto uživanje začinjene hrane je povezano z manjšim tveganjem za smrt zaradi raka, ishemičnih srčnih bolezni in bolezni dihal, kar dokazujejo predklinične, klinične in terapevtske raziskave, ki proučujejo nove načine zdravljenja. Poleg tega je vse več literature o tem, kako polifenoli učinkujejo zdravilno na mikrobioto črevesja, ki je pri človeku povezana z nastankom sladkorne bolezni, srčno-žilnih bolezni, jetrno cirozo …
Učinek začimb na zdravje ljudi
Zelišča in začimbe imajo učinke na zdravje ljudi. Na Kitajskem so znanstveniki naredili obsežno raziskavo pri odraslih in primerjali tiste ljudi, ki so uživali začinjeno hrano samo enkrat na teden, s tistimi, ki so jo uživali vsaj dvakrat na teden, in ugotovili, da se tveganje za rakava obolenja z uživanjem začimb zniža za 10 %. Za tiste, ki so uživali začimbe vsaj štirikrat na teden se to tveganje zniža za 14 %. Tveganje ob uživanju začinjene hrane se zniža tudi za srčno žilne bolezni in obolenja dihal, še posebej pri ženskah. Po drugi strani pa so znanstveniki tudi ugotovili, da tisti ljudje, ki uživajo začimbe, zaužijejo tudi manj soli. To pa na zdravje učinkuje tako, da imajo ti ljudje v manjšem številu zvišan krvni tlak, ki je vzrok za številne akutne in kronične srčno-žilne bolezni.
Pekoča paprika
Bioaktivne komponente: Rdeča paprika vsebuje 0,2 do 2 % kapsaicinoidov, ki so odgovorni za pikrost ali pekoč občutek v kapsaicinih. Kapsaicin, ki je alkaloid, šteje od 50 do 70 % celotnih kapsacioinidov in od 20 do 25 % dihidrocapasaicina. Na novo odkriti v rdeči papriki so tudi kapsinoidi, kot sta kapsiat in dihidrokapsiat. Raziskave kažejo, da je uporaba pekoče paprike v vsakdanji prehrani povezana z zmanjšano umrljivostjo zaradi vseh vzrokov, kot tudi zaradi raka, srčno žilnih bolezni in bolezni dihal.
Antioksidativni in proti-vnetni učinek: Kapsaicin v rdeči papriki ima antioksidativni potencial pri ublažitvi oksidativnega stresa v različnih tkivih ali organih tako na živalih, kot in vitro. Pri raziskavah na živalih, kapsaicin inhibira nevtrofilce (vnetne celice) in ublaži vnetno središče, ter zniža izdelovanje pro-vnetnih citokinov. Kapsaicain prav tako zniža vnetje v maščobnem tkivu, z modulacijo pomembnih molekul, ki se sprostijo iz maščobnih celicah pri miših, in z inaktivacijo makrofagov (vnetne celice), da sproščajo vnetne mediatorje.
Učinek na srčno-žilni sistem in nivo krvne glukoze: Antioksidantni in proti-trombotični učinki kapsaicina in pomembna vloga kapsaicina pri uravnavanju energije in metabolizma vodijo do ugodnih učinkov na srčno-žilni sistem.
Raziskave na živalih so pokazale, da uživanje 3 mg/kg/dan znižuje lipoproteine nizke gostote (LDL), povišuje lipoproteine visoke gostote (HDL) in znižuje nivo oksidativnega stresa v organih. V drugi raziskavi na živalih je kapsicin skupaj s kurkuminom pri visoko maščobni dieti znižal nivo trigliceridov v krvi za 12 % in nivo holesterola za 21 %. Kapsaicin lahko tudi preprečuje agregacijo trombocitov. Kapsaicin deluje tudi na krvne žile srca – koronarne žile. Ima vlogo pri uravnavanju krvnega sladkorja in nivoja inzulina. Raziskava na živalih je pokazala, da kapsaicin učinkuje na beta celice v trebušni slinavki pri sproščanju inzulina in tudi pri periferni odpornosti na inzulin. Učinke ima tudi na privzemanje krvnega sladkorja v jetra, kjer se tvori glikogen.
Uravnavanje telesne temperature, sitosti in telesne teže: Kratkoročno uživanje pekoče paprike učinkuje na nepridobivanje telesne teže tako, da poveča sitost in občutek polnosti in tako znižuje vnos maščobne hrane, poviša izdelovanje toplote telesa (termogenezo) z dvigom metabolične aktivnosti in preprečuje maščobnim celicam, da se spremenijo v zrele maščobne celice in poveča izgorevanje maščobe. Učinkuje tudi na krvni pritisk in frekvenco bitja srca. Dolgoročni učinki so omejeni zaradi pikrosti paprike.
Učinki na prebavni sistem: Po dosedanjih raziskavah kapsaicin varuje pred želodčnim ulkusom. Kapsaicin inhibira izločanje kisline in pospešuje alkalno in mukozno izločanje, ki preventivno pomaga proti nastajanju ulkusa želodca. Pri bolnikih z nemobilnim požiralnikom pomaga krčiti pžiralnik. Učinkuje proti Helicobacter pylori in drugim bakterijam in glivam. Črevesna mikrobiota je pomemben dejavnik človekovega zdravja in jo povezujejo z nastankom debelosti, sladkorne bolezni, ciroze jeter in srčno-žilnimi obolenji.
Prihodnjič bomo predstavili ugodne učinke, ki jih imajo na zdravje cimet, ingver in črni poper.
Znanstveniki so v zadnjih desetletjih poročali o različnih učinkih na zdravje, ki jih imajo začimbe in zelišča, preko njihovih bioaktivnih komponent, vključno s spojinami, ki vsebujejo žveplo, tanine, alkaloide, fenolne diterpene in vitamine, še posebej flavonoide in polifenole. Znano je, da je pogosto uživanje začinjene hrane povezano z manjšim tveganjem za smrt zaradi raka, ishemičnih srčnih bolezni in bolezni dihal. Vendar pa za sedaj ostaja v znanosti neodgovorjeno vprašanje, do kakšnih vrednosti začimbe in zelišča varujejo zdravje uporabnikov.
Dolga zgodovina uporabe začimb in zelišč za medicinke namene, predvsem v vzhodnih državah sveta, je dokazana in obstajajo številne raziskave o učinkih na zdravje posamezne začimbe oziroma zelišča. Danes je tudi v Evropi in Ameriki vse več raziskav o tovrstnih učinkih na zdravje in uporabi v kulinariki. Povečana uporaba zelišč in začimb, tudi v preventivne medicinske namene, je verjetno posledica tega, da zelišča in začimbe nimajo stranskih učinkov in so bolj dosegljiva od tradicionalnih zdravil, hkrati pa je večja tudi ozaveščenost o pozitivnih učinkih na zdravje.
Biološka aktivnost spojin v začimbah in zeliščih
Kulinarična zelišča in začimbe so hrana, ki je bogata z viri bioaktivnih molekul, kot so spojine, ki vsebujejo žveplo, tanine, alkaloide, fenolne diterpene, vitamine. Zelišča in začimbe kot so klinčki, rožmarin, žajbelj, origano in cimet so odlični vir antioksidantov z visoko vrednostjo fenolnih spojin. Raziskave v zadnjih desetletjih dokazujejo, da bioaktivne spojine učinkujejo na zdravje z različnimi mehanizmi. Pogosto uživanje začinjene hrane je povezano z manjšim tveganjem za smrt zaradi raka, ishemičnih srčnih bolezni in bolezni dihal, kar dokazujejo predklinične, klinične in terapevtske raziskave, ki proučujejo nove načine zdravljenja. Poleg tega je vse več literature o tem, kako polifenoli učinkujejo zdravilno na mikrobioto črevesja, ki je pri človeku povezana z nastankom sladkorne bolezni, srčno-žilnih bolezni, jetrno cirozo …
Učinek začimb na zdravje ljudi
Zelišča in začimbe imajo učinke na zdravje ljudi. Na Kitajskem so znanstveniki naredili obsežno raziskavo pri odraslih in primerjali tiste ljudi, ki so uživali začinjeno hrano samo enkrat na teden, s tistimi, ki so jo uživali vsaj dvakrat na teden, in ugotovili, da se tveganje za rakava obolenja z uživanjem začimb zniža za 10 %. Za tiste, ki so uživali začimbe vsaj štirikrat na teden se to tveganje zniža za 14 %. Tveganje ob uživanju začinjene hrane se zniža tudi za srčno žilne bolezni in obolenja dihal, še posebej pri ženskah. Po drugi strani pa so znanstveniki tudi ugotovili, da tisti ljudje, ki uživajo začimbe, zaužijejo tudi manj soli. To pa na zdravje učinkuje tako, da imajo ti ljudje v manjšem številu zvišan krvni tlak, ki je vzrok za številne akutne in kronične srčno-žilne bolezni.
Pekoča paprika
Bioaktivne komponente: Rdeča paprika vsebuje 0,2 do 2 % kapsaicinoidov, ki so odgovorni za pikrost ali pekoč občutek v kapsaicinih. Kapsaicin, ki je alkaloid, šteje od 50 do 70 % celotnih kapsacioinidov in od 20 do 25 % dihidrocapasaicina. Na novo odkriti v rdeči papriki so tudi kapsinoidi, kot sta kapsiat in dihidrokapsiat. Raziskave kažejo, da je uporaba pekoče paprike v vsakdanji prehrani povezana z zmanjšano umrljivostjo zaradi vseh vzrokov, kot tudi zaradi raka, srčno žilnih bolezni in bolezni dihal.
Antioksidativni in proti-vnetni učinek: Kapsaicin v rdeči papriki ima antioksidativni potencial pri ublažitvi oksidativnega stresa v različnih tkivih ali organih tako na živalih, kot in vitro. Pri raziskavah na živalih, kapsaicin inhibira nevtrofilce (vnetne celice) in ublaži vnetno središče, ter zniža izdelovanje pro-vnetnih citokinov. Kapsaicain prav tako zniža vnetje v maščobnem tkivu, z modulacijo pomembnih molekul, ki se sprostijo iz maščobnih celicah pri miših, in z inaktivacijo makrofagov (vnetne celice), da sproščajo vnetne mediatorje.
Učinek na srčno-žilni sistem in nivo krvne glukoze: Antioksidantni in proti-trombotični učinki kapsaicina in pomembna vloga kapsaicina pri uravnavanju energije in metabolizma vodijo do ugodnih učinkov na srčno-žilni sistem.
Raziskave na živalih so pokazale, da uživanje 3 mg/kg/dan znižuje lipoproteine nizke gostote (LDL), povišuje lipoproteine visoke gostote (HDL) in znižuje nivo oksidativnega stresa v organih. V drugi raziskavi na živalih je kapsicin skupaj s kurkuminom pri visoko maščobni dieti znižal nivo trigliceridov v krvi za 12 % in nivo holesterola za 21 %. Kapsaicin lahko tudi preprečuje agregacijo trombocitov. Kapsaicin deluje tudi na krvne žile srca – koronarne žile. Ima vlogo pri uravnavanju krvnega sladkorja in nivoja inzulina. Raziskava na živalih je pokazala, da kapsaicin učinkuje na beta celice v trebušni slinavki pri sproščanju inzulina in tudi pri periferni odpornosti na inzulin. Učinke ima tudi na privzemanje krvnega sladkorja v jetra, kjer se tvori glikogen.
Uravnavanje telesne temperature, sitosti in telesne teže: Kratkoročno uživanje pekoče paprike učinkuje na nepridobivanje telesne teže tako, da poveča sitost in občutek polnosti in tako znižuje vnos maščobne hrane, poviša izdelovanje toplote telesa (termogenezo) z dvigom metabolične aktivnosti in preprečuje maščobnim celicam, da se spremenijo v zrele maščobne celice in poveča izgorevanje maščobe. Učinkuje tudi na krvni pritisk in frekvenco bitja srca. Dolgoročni učinki so omejeni zaradi pikrosti paprike.
Učinki na prebavni sistem: Po dosedanjih raziskavah kapsaicin varuje pred želodčnim ulkusom. Kapsaicin inhibira izločanje kisline in pospešuje alkalno in mukozno izločanje, ki preventivno pomaga proti nastajanju ulkusa želodca. Pri bolnikih z nemobilnim požiralnikom pomaga krčiti pžiralnik. Učinkuje proti Helicobacter pylori in drugim bakterijam in glivam. Črevesna mikrobiota je pomemben dejavnik človekovega zdravja in jo povezujejo z nastankom debelosti, sladkorne bolezni, ciroze jeter in srčno-žilnimi obolenji.
Prihodnjič bomo predstavili ugodne učinke, ki jih imajo na zdravje cimet, ingver in črni poper.
