Starejši zaposleni in druge bolezni v »covidni nevihti«
Objavljeno: 22. 12. 2021
Avtor: dr. Marjeta Logar Čuček
Že dobro leto in pol se srečujemo s krizo, ki je ni nihče pričakoval. Bolezen covid-19 je spremenila naš način življenja, dela, zaposlovanja, celotne družbe; posedla nas je pred ekrane, omejila gibanje in stike in pustila – posledice.
Pozitivne, saj smo pridobili številne izkušnje v spoznavanju digitalnega sveta in delu z novimi tehnologijami, kar je ključno za uspeh v prihodnosti (Kraljič, 2021). Negativne posledice pa se odražajo predvsem na zdravju posameznika, tako psihičnem kot telesnem, in so velikokrat spregledane. V delovnem procesu se odražajo kot zmanjševanje uspešnosti, povečani bolniški odsotnosti zaposlenih, stiskah ob neštetih dodatnih obveznostih in zmanjševanju skrbi za vpogled na specifičen odziv vsakega posameznika.
»Novi časi« zahtevajo ostrenje misli in pogledov predvsem z zdravstvenega vidika celotne družbe in posameznika tako v primeru covida-19 kot v primeru katerekoli druge bolezni. Te niso prepustile prednosti »covidni nevihti«, pojavljajo se celo pogosteje kot posledica stresa, spremenjenega življenjskega sloga in zmanjševanja možnosti dostopa do že ustaljenih praks izvajanja preventive in pravočasnega zdravljenja.
Rak ustne votline
Ena najhujših bolezni ustne votline je rak. Rak ustnega predela lahko prizadene področje ustnic, ustne votline in ustnega dela žrela. Med prebivalstvom v Sloveniji predstavlja eno najpogostejših malignih bolezni, saj predstavlja 54 odstotkov primerov raka glave in vratu. Zaznano je upadanje pojavnosti raka ustnic, rak ustne votline in ustnega dela žrela pa je v porastu (Blatnik et al., 2019).
V veliki meri nastanek raka v ustni votlini povzroča uživanje alkohola in kajenje (Blatnik et al., 2019; Logar Čuček, 2020), kombinacija obeh pa še dodatno vpliva na njegov razvoj. Dejavnik, povezan z nastankom bolezni, je tudi okužba s humanim papiloma virusom (HPV) pri mlajših pacientih, kjer so drugi dejavniki tveganja za razvoj raka prisotni le v manjši meri ali jih ni, in je v porastu v razvitem svetu (Blatnik et al., 2019). Na razvoj raka vpliva tudi slaba ustna higiena, nižji socialno-ekonomski status, neustrezna prehrana, izpostavljenost škodljivim kemikalijam v delovnem okolju in ultravijoličnemu sevanju, oslabljen imunski sistem pacienta, dedni dejavniki in vplivi okolja (Didanovič, 2015; Blatnik et al., 2019; Dovšak, 2019).
Za rakom v ustni votlini v zadnjem desetletju trikrat pogosteje obolevajo moški, njihova povprečna starost je več kot 50 let (Blatnik et al., 2019). Spremembe v navadah kajenja in pitja alkohola pa doprinašajo k povečanemu deležu raka med žensko populacijo in mlajšimi od 50 let. S starostjo se, podobno kot pri drugih vrstah raka, povečuje tudi možnost za nastanek raka v ustni votlini (Dovšak, 2019).
Prepoznavanje raka v ustni votlini je večinoma prisotno že v napredovali fazi (Dovšak, 2006). Ključno je pregledovanje celotne ustne votline, ne glede na izražene težave. Vse spremembe v ustni votlini, npr. razjede, ki se ne zacelijo v dveh tednih, bele ali rdeče lise, zahtevajo takojšnjo obravnavo pri zobozdravniku ali izbranem osebnem zdravniku. Ta se odloči za nadaljnje postopke, ki vključujejo pogostejše opazovanje ali napotitev k specialistu. Večina rakavih obolenj nastane iz predrakavih sprememb, najpogostejši je ploščatocelični karcinom (Kansky, 2015; Blatnik et al., 2019).
Obravnava raka v ustni votlini je multidisciplinarna in vključuje strokovnjake različnih strok. Poteka na treh ravneh. Te so diagnostika, zdravljenje in sledenje. Ključni vstopni točki za paciente sta ambulanta, kjer se začne diagnostični postopek in multidisciplinarni konzilij, kjer se odločijo o zdravljenju. Vsem trem ravnem nudijo pomoč različne podporne službe v okviru klinik oziroma oddelkov, večinoma pa zunaj teh: za terapijo bolečine, rehabilitacijo glasu, govora in požiranja, klinično prehrano, zobozdravstveno oskrbo in rehabilitacijo; sodelujejo tudi druge stroke po presoji konzilija (Strojan et al., 2021).
Obvladovanju raka v ustni votlini je treba zaradi vseh razsežnosti posledic, tako za pacienta kot za družbo, namenjati posebno pozornost. Tveganje lahko zmanjšujemo z redno zobozdravstveno oskrbo in higieno zob. Čezmerno pitje in kajenje ne predstavljata samo tveganja za nastanek bolezni, ampak na možnost ponovitve, pri kajenju tudi na povezavo s smrtjo pri vmesnih boleznih. Pacienti z visokim tveganjem za okužbo s HPV, so izkazali trikrat večjo možnost ponovitve raka oziroma pojavom drugega primarnega tumorja. V veliko raziskavah je poudarjen pomen ozaveščenosti o bolezni, izobraževanje, saj je npr. nizka stopnja izobraženosti, poleg kajenja in uživanja alkohola, neugoden prognostični dejavnik za splošno preživetje pri pacientih z rakom ustne votline (Giraldi et al., 2017). K uspešnemu obvladovanju raka v ustni votlini prištevamo tudi poznavanje pomena telesne aktivnosti in uravnoteženega prehranjevanja.
Kakovost življenja z rakom v ustni votlini je določena takoj, ko je bolezen diagnosticirana. Predkirurška optimizacija, posvetovanja z rekonstrukcijskim kirurgom, sodelovanje različnih terapevtov, od treniranja govora, požiranja do spremembe življenjskega sloga z opustitvijo kajenja in prekomernega pitja alkohola vodijo k večji kakovosti življenja med zdravljenjem in po ponovni vključitvi v delovno in socialno okolje (Montero and Patel, 2015). Eden najpomembnejših dejavnikov s pozitivnimi učinki v procesu zdravljenja in pozneje je komunikacija z medicinskimi sestrami, zdravniki in v domačem okolju. Pot sprejemanja diagnoze, zdravljenja in ponovnih socialnih stikov je namreč za pacienta z rakom v ustni votlini težka, predvsem za tiste, ki nimajo dovolj socialne podpore. Pogosto trpijo zaradi čustvenih stisk, ki se pojavljajo kadarkoli v času zdravljenja ali še bolj po njem. Njihovo tveganje za samomor je izrazito povečano v primerjavi z demografsko primerljivo splošno populacijo (Twigg et al., 2020).
Zdravljenje raka v ustni votlini je zahtevno in ni nikoli brez posledic. Pacienta zaznamuje za vse življenje (Kansky, 2017). Pacientom je treba stati ob strani tudi po človeški plati, s spodbudami in oporo; tako pomagamo k njihovi uspešni rehabilitaciji po končanem zdravljenju.
Zdravje ustne votline predstavlja sestavni del splošnega zdravja in blagostanja vsakega posameznika in družbe. Za uspešno zdravljenje raka v ustni votlini in izboljšanje preživetja je potrebno zgodnje odkrivanje. To je povezano z ozaveščenostjo, izobraževanjem in poznavanjem posledic vpliva dejavnikov, ki privedejo do bolezni. Kakovost življenja po odstranitvi raka v ustni votlini je v veliki meri odvisna od vključevanja pacienta v proces ponovne komunikacije, sprejemanja samega sebe, v življenjsko in delovno okolje. Proces je dolgotrajen, zahteva strokovno in družbeno podporo, sodelovanje družine in ponovno vpetost v delovne obveznosti (Logar Čuček, 2020). Zdravstveni vidik bolezni je treba nadgrajevati z različnimi družbenimi deležniki, posebej zdaj, ko so vse oči in dejavnosti uprte v premagovanje okužb, ki povzročajo bolezen covid-19 (Kotnik, 2021).
Nobena »cena« ni previsoka s pričakovanim oziroma želenim učinkom – s kakovostnim življenjem.
Pozitivne, saj smo pridobili številne izkušnje v spoznavanju digitalnega sveta in delu z novimi tehnologijami, kar je ključno za uspeh v prihodnosti (Kraljič, 2021). Negativne posledice pa se odražajo predvsem na zdravju posameznika, tako psihičnem kot telesnem, in so velikokrat spregledane. V delovnem procesu se odražajo kot zmanjševanje uspešnosti, povečani bolniški odsotnosti zaposlenih, stiskah ob neštetih dodatnih obveznostih in zmanjševanju skrbi za vpogled na specifičen odziv vsakega posameznika.
»Novi časi« zahtevajo ostrenje misli in pogledov predvsem z zdravstvenega vidika celotne družbe in posameznika tako v primeru covida-19 kot v primeru katerekoli druge bolezni. Te niso prepustile prednosti »covidni nevihti«, pojavljajo se celo pogosteje kot posledica stresa, spremenjenega življenjskega sloga in zmanjševanja možnosti dostopa do že ustaljenih praks izvajanja preventive in pravočasnega zdravljenja.
Rak ustne votline
Ena najhujših bolezni ustne votline je rak. Rak ustnega predela lahko prizadene področje ustnic, ustne votline in ustnega dela žrela. Med prebivalstvom v Sloveniji predstavlja eno najpogostejših malignih bolezni, saj predstavlja 54 odstotkov primerov raka glave in vratu. Zaznano je upadanje pojavnosti raka ustnic, rak ustne votline in ustnega dela žrela pa je v porastu (Blatnik et al., 2019).
V veliki meri nastanek raka v ustni votlini povzroča uživanje alkohola in kajenje (Blatnik et al., 2019; Logar Čuček, 2020), kombinacija obeh pa še dodatno vpliva na njegov razvoj. Dejavnik, povezan z nastankom bolezni, je tudi okužba s humanim papiloma virusom (HPV) pri mlajših pacientih, kjer so drugi dejavniki tveganja za razvoj raka prisotni le v manjši meri ali jih ni, in je v porastu v razvitem svetu (Blatnik et al., 2019). Na razvoj raka vpliva tudi slaba ustna higiena, nižji socialno-ekonomski status, neustrezna prehrana, izpostavljenost škodljivim kemikalijam v delovnem okolju in ultravijoličnemu sevanju, oslabljen imunski sistem pacienta, dedni dejavniki in vplivi okolja (Didanovič, 2015; Blatnik et al., 2019; Dovšak, 2019).
Za rakom v ustni votlini v zadnjem desetletju trikrat pogosteje obolevajo moški, njihova povprečna starost je več kot 50 let (Blatnik et al., 2019). Spremembe v navadah kajenja in pitja alkohola pa doprinašajo k povečanemu deležu raka med žensko populacijo in mlajšimi od 50 let. S starostjo se, podobno kot pri drugih vrstah raka, povečuje tudi možnost za nastanek raka v ustni votlini (Dovšak, 2019).
Prepoznavanje raka v ustni votlini je večinoma prisotno že v napredovali fazi (Dovšak, 2006). Ključno je pregledovanje celotne ustne votline, ne glede na izražene težave. Vse spremembe v ustni votlini, npr. razjede, ki se ne zacelijo v dveh tednih, bele ali rdeče lise, zahtevajo takojšnjo obravnavo pri zobozdravniku ali izbranem osebnem zdravniku. Ta se odloči za nadaljnje postopke, ki vključujejo pogostejše opazovanje ali napotitev k specialistu. Večina rakavih obolenj nastane iz predrakavih sprememb, najpogostejši je ploščatocelični karcinom (Kansky, 2015; Blatnik et al., 2019).
Obravnava raka v ustni votlini je multidisciplinarna in vključuje strokovnjake različnih strok. Poteka na treh ravneh. Te so diagnostika, zdravljenje in sledenje. Ključni vstopni točki za paciente sta ambulanta, kjer se začne diagnostični postopek in multidisciplinarni konzilij, kjer se odločijo o zdravljenju. Vsem trem ravnem nudijo pomoč različne podporne službe v okviru klinik oziroma oddelkov, večinoma pa zunaj teh: za terapijo bolečine, rehabilitacijo glasu, govora in požiranja, klinično prehrano, zobozdravstveno oskrbo in rehabilitacijo; sodelujejo tudi druge stroke po presoji konzilija (Strojan et al., 2021).
Obvladovanju raka v ustni votlini je treba zaradi vseh razsežnosti posledic, tako za pacienta kot za družbo, namenjati posebno pozornost. Tveganje lahko zmanjšujemo z redno zobozdravstveno oskrbo in higieno zob. Čezmerno pitje in kajenje ne predstavljata samo tveganja za nastanek bolezni, ampak na možnost ponovitve, pri kajenju tudi na povezavo s smrtjo pri vmesnih boleznih. Pacienti z visokim tveganjem za okužbo s HPV, so izkazali trikrat večjo možnost ponovitve raka oziroma pojavom drugega primarnega tumorja. V veliko raziskavah je poudarjen pomen ozaveščenosti o bolezni, izobraževanje, saj je npr. nizka stopnja izobraženosti, poleg kajenja in uživanja alkohola, neugoden prognostični dejavnik za splošno preživetje pri pacientih z rakom ustne votline (Giraldi et al., 2017). K uspešnemu obvladovanju raka v ustni votlini prištevamo tudi poznavanje pomena telesne aktivnosti in uravnoteženega prehranjevanja.
Kakovost življenja z rakom v ustni votlini je določena takoj, ko je bolezen diagnosticirana. Predkirurška optimizacija, posvetovanja z rekonstrukcijskim kirurgom, sodelovanje različnih terapevtov, od treniranja govora, požiranja do spremembe življenjskega sloga z opustitvijo kajenja in prekomernega pitja alkohola vodijo k večji kakovosti življenja med zdravljenjem in po ponovni vključitvi v delovno in socialno okolje (Montero and Patel, 2015). Eden najpomembnejših dejavnikov s pozitivnimi učinki v procesu zdravljenja in pozneje je komunikacija z medicinskimi sestrami, zdravniki in v domačem okolju. Pot sprejemanja diagnoze, zdravljenja in ponovnih socialnih stikov je namreč za pacienta z rakom v ustni votlini težka, predvsem za tiste, ki nimajo dovolj socialne podpore. Pogosto trpijo zaradi čustvenih stisk, ki se pojavljajo kadarkoli v času zdravljenja ali še bolj po njem. Njihovo tveganje za samomor je izrazito povečano v primerjavi z demografsko primerljivo splošno populacijo (Twigg et al., 2020).
Zdravljenje raka v ustni votlini je zahtevno in ni nikoli brez posledic. Pacienta zaznamuje za vse življenje (Kansky, 2017). Pacientom je treba stati ob strani tudi po človeški plati, s spodbudami in oporo; tako pomagamo k njihovi uspešni rehabilitaciji po končanem zdravljenju.
Zdravje ustne votline predstavlja sestavni del splošnega zdravja in blagostanja vsakega posameznika in družbe. Za uspešno zdravljenje raka v ustni votlini in izboljšanje preživetja je potrebno zgodnje odkrivanje. To je povezano z ozaveščenostjo, izobraževanjem in poznavanjem posledic vpliva dejavnikov, ki privedejo do bolezni. Kakovost življenja po odstranitvi raka v ustni votlini je v veliki meri odvisna od vključevanja pacienta v proces ponovne komunikacije, sprejemanja samega sebe, v življenjsko in delovno okolje. Proces je dolgotrajen, zahteva strokovno in družbeno podporo, sodelovanje družine in ponovno vpetost v delovne obveznosti (Logar Čuček, 2020). Zdravstveni vidik bolezni je treba nadgrajevati z različnimi družbenimi deležniki, posebej zdaj, ko so vse oči in dejavnosti uprte v premagovanje okužb, ki povzročajo bolezen covid-19 (Kotnik, 2021).
Nobena »cena« ni previsoka s pričakovanim oziroma želenim učinkom – s kakovostnim življenjem.
