Se (predčasno) upokojiti ali ne? To je zdaj vprašanje

Pri odločanju o odlogu upokojitve so pomembni številni dejavniki, ki so podobni odločitvi za upokojitev. Najpomembnejši so osebni dejavniki, ki vključujejo posameznikovo finančno stanje, starost in zdravstveno stanje. Tem sledijo psihološki dejavniki, ki se dotikajo prepričanj, ki jih ima posameznik do dela, pomena, ki ga pripisuje delu in pričakovanj, ki jih ima do upokojitve. Slabše finančno stanje, zadovoljivo zdravstveno stanje in potreba po izpolnitvi, ki jo nudi delo, so najbolj pomembni dejavniki želje po podaljševanju delovne aktivnosti. Želja po podaljšanju delovne kariere je povezana z vlogo, ki jo ima delo v posameznikovem življenju, s stopnjo zadovoljstva z delom in s stopnjo pripadnosti organizaciji. Aristovnik in Jaklič (2013) sicer poudarjata, da zadovoljstvo z delom ni vedno ključni dejavnik dejanske upokojitve, saj mnogi zaposleni ne morejo vplivati na to, ali se bodo upokojili. A v primeru, ko se posamezniki, tako kot Janez, lahko sami odločajo med delom in upokojitvijo, je zadovoljstvo z delom eden od ključnih dejavnikov odloga upokojitve.

Pri odločanju o tem, ali bodo po upokojitveni starosti še delovno aktivni ali ne, obstaja tudi razlika med posamezniki, ki so samozaposleni in tistimi, ki niso. Samozaposleni so, kot je pokazala raziskava Templerja in sod. (2010), bolj motivirani za nadaljevanje dela, ker jih izpolnjuje in zaradi priložnosti, da svoje znanje in izkušnje predajo mlajšim generacijam. Obenem so bili udeleženci, ki so imeli za sabo uspešno kariero in ki so bili zadovoljni s svojimi uspehi v karieri (samozaposleni ali zaposleni), bolj motivirani za nadaljevanje dela kot tisti, ki so bili nezadovoljni s svojimi karierami. Načrtovanje upokojitve in odločitev o upokojitvi je torej večdimenzionalno vprašanje, ki vključuje več osebnih, družinskih, socio-ekonomskih ter z delom in organizacijo povezanih dejavnikov. V zadnjem času se spreminja pojmovanje upokojitve, saj tudi v Sloveniji že obstajajo možnosti delne zaposlitve, samozaposlitve, pogodbenega dela ali prostovoljnega dela, zaradi katerih ima tudi Janez iz začetka tega prispevka možnost, da obdobje med polno zaposlitvijo in polno upokojitvijo osmisli predvsem s prijetnimi aktivnostmi in na način, ki mu ustreza.


Članek je bil objavljen v februarski izdaji revije Obrtnik-podjetnik 2019.