Prihodnost je
Objavljeno: 11. 02. 2021
Avtor: dr. Marjeta Logar Čuček
Tudi za starejše zaposlene! Vizija o vzpostavljanju zdravega delovnega mesta s sodelovanjem tako zaposlenega kot delodajalca pri varovanju zdravja še nikoli ni bila na takšni preizkušnji kot je v času boja z epidemijo Covid-19. Ta bolezen je izrisala »barvito sliko« (Markeš, 2020), v katero so se ujeli različni odnosi med ljudmi, delovni procesi, družbeni odsevi in videti je, da so zašli v enosmerno ulico.
Dogajanje zadnjih nekaj mesecev je tako doma kot v svetu vse, res prav vse, podrejeno epidemiji koronavirusne bolezni, bolje, njenemu obvladovanju. Več mesecev smo to bolezen spoznavali, v vmesnem času je njeno nenadzorovano širjenje celo ustavilo številne aktivnosti v naših življenjih, danes pa s pomočjo različnih ukrepov znamo tudi sobivati z epidemijo Covid-19. Izkazalo se je, da je najboljša preventiva. Nošenju mask, primerni razdalji med ljudmi, čiščenju površin, omejevanju druženja večjega števila ljudi se je v zadnjem času pridružilo dognanje o nuji po prezračevanju prostorov, saj ima virus v neprezračenem prostoru širok dostop do vseh tistih, ki so se mu doslej uspešno izmikali (Keber, 2020).
Poleg vsega osnovnega je pri obvladovanju epidemije koronavirusa zelo pomembno zaupanje, tako v sočloveka kot v odločevalce. Zaupati podatek o sebi, o svoji bolezni ne sme pomeniti, da se bo posameznik znašel v težavah, osebnih ali eksistenčnih, ampak bo s tem pomagal sočloveku na poti v prihodnost. Torej, epidemija Covid-19 tudi povezuje in izpostavlja potrebo po dobrih medsebojnih odnosih. Predvsem tisti, ki so čuječi in obzirni ljudje s svojim vedenjem in odnosom do narave in ljudi blagodejno vplivajo na sredino, kjer bivajo in delajo. Le kdo si ne želi ambicioznega, energičnega in samozavestnega sodelavca ali vodje, ki zna poiskati ravnotežje med pozornostjo do drugih in doseganjem lastnih ciljev! Temu, čuječemu oziroma umirjenemu in pravičnemu, se lahko, z malo ali več truda, približamo vsi (Mares, 2020).
Nadgradnja zaupanja in čuječnosti pa so lahko izhodišča za oblikovanje in nato izpeljavo najboljših rešitev. V težkih situacijah je namreč potrebno, tudi v gospodarstvu, pristopiti drugače, kot smo bili vajeni. Za spodbujanje zdravja je potrebno tako v delovnem okolju in širše zagotoviti celostno obravnavo z vseh ključnih vidikov, kot je npr. telesna dejavnost, preprečevanje stresa, ustrezna prehrana, prednosti in slabosti uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije in drugo, vse s ciljem zagotavljanja najboljšega delovnega okolja. Le tista delovna okolja, ki bodo sposobna učenja, prilagajanja in izboljševanja svojega poslovanja, bodo zmožna premagovati trenutne in bodoče izzive.
Pomembno je prepoznavanje prednosti in slabosti odločitev, zato ukrepajte. V razmislek vam ponujamo samo majhen delček ukrepov, ki so uporabni za različne generacije zaposlenih in njihove delodajalce.
Pomembno za zaposlene in delodajalce
· Stres na delovnem mestu, ki se je v zadnjem času v dokajšnji meri preselilo tudi v domače okolje, je eden izmed ključnih dejavnikov za nastanek bolezni. Strah pred izgubo službe, negotovost pri kreiranju varne prihodnosti, občutki nemoči se pri posamezniku lahko odrazijo v povečanju napetosti, slabši zmožnosti sodelovanja na različnih ravneh, nestrpnosti, tudi upadu kognitivnih funkcij, sprejemanju različnih tveganih vedenj (Šprah, 2020). Vse to zahteva ukrepanje, tako na osebni ravni zaposlenih kot s strani delodajalcev. Delovni proces mora potekati v skrbi za varnost zaposlenih in njihove lastne odgovornosti do sprejemanja teh odločitev. Vzpostavljena kultura varnosti in zdravja na vseh ravneh je temeljna za ohranjanje zaupanja v obeh smereh in uspeh podjetja oziroma organizacije.
· Novi čas »uvaja« dodaten stres, t. i. digitalni ali tehnostres (Šprah, 2020). Povečal se je obseg dela na daljavo, prav tako uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), s tem pa tudi strah pred uporabo le-te, predvsem pri starejših zaposlenih, ali nasprotno, strah pred zasvojenostjo s pretirano uporabo. Vseživljenjsko učenje je postalo stalnica, le da del zaposlenih pri odločitvi pri delu na daljavo in rabi IKT ni imel izbire, a se je situaciji prilagodil. Vsekakor pa so in bodo potrebna številna izobraževanja tudi v rabi in uporabi sodobne tehnologije za uspešno opravljanje del in nalog v podjetju/organizaciji. Prednosti, ki jih aktivnim ljudem omogoča delo na daljavo, so velike, zagotovo pa bo potrebno raziskati še številne slabosti, kot npr. odtujevanje, pomanjkanje komunikacije s sodelavci, zapiranje v t. i. »mehurčke« ...
· Prehrani bi morali v delovnih okoljih oziroma na delovnih mestih v tem času posvečati posebno pozornost. Sicer ne vpliva neposredno na zaščito pred boleznijo, lahko pa pomaga pri podpori imunskega sistema. Za njegovo normalno delovanje je ključna pestrost obrokov, sestavljenih iz osnovnih živil, ki morajo telesu zagotavljati vsa potrebna hranila, in zadosten vnos tekočine (Benedik, 2020). Zdravje zaposlenih bo tako dodatno ohranjala raznolika in uravnotežena prehrana, pri načrtovanju je treba paziti na zadosten energijski vnos in preudarno izbiro živil. Dodatno skrb bi morali posvetiti ustreznosti prehrane glede na potrebe posameznika.
· Telesna aktivnost je nujna tudi v času epidemije, saj le tako lahko vzdržujemo kondicijo, ki vpliva na krepitev imunskega sistema in s tem zmanjšuje možnost okužb. Zlasti zaposleni, ki delajo na daljavo, bi morali dodatno poskrbeti za telesno aktivnost, hojo, kolesarjenje ipd. Ni bistvo v pretiravanju, kar lahko vodi v razna obolenja, prav tako je treba upoštevati vse omejitve v stikih z drugimi, ki na prostem skrbijo za kondicijo. Možnost vadbe, ki naj bo sestavljena uravnoteženo, tj. iz vaj za aerobno zmogljivost, gibljivost, moč in ravnotežje, je tudi doma, z uporabo različnih rekvizitov, pa tudi s pomočjo »on-line« vadb. Izgovorov za zmanjšano telesno aktivnost ne sme biti, posebej zato, ker stres dodatno »spravlja« telesno vadbo z urnika zaposlenega. Zavedati se je treba, da redna gibalna dejavnost deluje kot varovalo, ki krepi zdravje, veča kvaliteto življenja izboljšuje počutje in posledično vpliva na boljšo delovno učinkovitost (Boštjančič, 2020). Delodajalci bi zato morali dodatno vplivati na zavedanje zaposlenih o pomenu telesne vadbe za njihovo zdravje in posledično obojestransko korist.
Za konec pa velja spomniti, da je ukrepe treba sprejemati med deležniki in ne kot oblast nad njimi (Tajnikar, 2020).
Dogajanje zadnjih nekaj mesecev je tako doma kot v svetu vse, res prav vse, podrejeno epidemiji koronavirusne bolezni, bolje, njenemu obvladovanju. Več mesecev smo to bolezen spoznavali, v vmesnem času je njeno nenadzorovano širjenje celo ustavilo številne aktivnosti v naših življenjih, danes pa s pomočjo različnih ukrepov znamo tudi sobivati z epidemijo Covid-19. Izkazalo se je, da je najboljša preventiva. Nošenju mask, primerni razdalji med ljudmi, čiščenju površin, omejevanju druženja večjega števila ljudi se je v zadnjem času pridružilo dognanje o nuji po prezračevanju prostorov, saj ima virus v neprezračenem prostoru širok dostop do vseh tistih, ki so se mu doslej uspešno izmikali (Keber, 2020).
Poleg vsega osnovnega je pri obvladovanju epidemije koronavirusa zelo pomembno zaupanje, tako v sočloveka kot v odločevalce. Zaupati podatek o sebi, o svoji bolezni ne sme pomeniti, da se bo posameznik znašel v težavah, osebnih ali eksistenčnih, ampak bo s tem pomagal sočloveku na poti v prihodnost. Torej, epidemija Covid-19 tudi povezuje in izpostavlja potrebo po dobrih medsebojnih odnosih. Predvsem tisti, ki so čuječi in obzirni ljudje s svojim vedenjem in odnosom do narave in ljudi blagodejno vplivajo na sredino, kjer bivajo in delajo. Le kdo si ne želi ambicioznega, energičnega in samozavestnega sodelavca ali vodje, ki zna poiskati ravnotežje med pozornostjo do drugih in doseganjem lastnih ciljev! Temu, čuječemu oziroma umirjenemu in pravičnemu, se lahko, z malo ali več truda, približamo vsi (Mares, 2020).
Nadgradnja zaupanja in čuječnosti pa so lahko izhodišča za oblikovanje in nato izpeljavo najboljših rešitev. V težkih situacijah je namreč potrebno, tudi v gospodarstvu, pristopiti drugače, kot smo bili vajeni. Za spodbujanje zdravja je potrebno tako v delovnem okolju in širše zagotoviti celostno obravnavo z vseh ključnih vidikov, kot je npr. telesna dejavnost, preprečevanje stresa, ustrezna prehrana, prednosti in slabosti uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije in drugo, vse s ciljem zagotavljanja najboljšega delovnega okolja. Le tista delovna okolja, ki bodo sposobna učenja, prilagajanja in izboljševanja svojega poslovanja, bodo zmožna premagovati trenutne in bodoče izzive.
Pomembno je prepoznavanje prednosti in slabosti odločitev, zato ukrepajte. V razmislek vam ponujamo samo majhen delček ukrepov, ki so uporabni za različne generacije zaposlenih in njihove delodajalce.
Pomembno za zaposlene in delodajalce
· Stres na delovnem mestu, ki se je v zadnjem času v dokajšnji meri preselilo tudi v domače okolje, je eden izmed ključnih dejavnikov za nastanek bolezni. Strah pred izgubo službe, negotovost pri kreiranju varne prihodnosti, občutki nemoči se pri posamezniku lahko odrazijo v povečanju napetosti, slabši zmožnosti sodelovanja na različnih ravneh, nestrpnosti, tudi upadu kognitivnih funkcij, sprejemanju različnih tveganih vedenj (Šprah, 2020). Vse to zahteva ukrepanje, tako na osebni ravni zaposlenih kot s strani delodajalcev. Delovni proces mora potekati v skrbi za varnost zaposlenih in njihove lastne odgovornosti do sprejemanja teh odločitev. Vzpostavljena kultura varnosti in zdravja na vseh ravneh je temeljna za ohranjanje zaupanja v obeh smereh in uspeh podjetja oziroma organizacije.
· Novi čas »uvaja« dodaten stres, t. i. digitalni ali tehnostres (Šprah, 2020). Povečal se je obseg dela na daljavo, prav tako uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), s tem pa tudi strah pred uporabo le-te, predvsem pri starejših zaposlenih, ali nasprotno, strah pred zasvojenostjo s pretirano uporabo. Vseživljenjsko učenje je postalo stalnica, le da del zaposlenih pri odločitvi pri delu na daljavo in rabi IKT ni imel izbire, a se je situaciji prilagodil. Vsekakor pa so in bodo potrebna številna izobraževanja tudi v rabi in uporabi sodobne tehnologije za uspešno opravljanje del in nalog v podjetju/organizaciji. Prednosti, ki jih aktivnim ljudem omogoča delo na daljavo, so velike, zagotovo pa bo potrebno raziskati še številne slabosti, kot npr. odtujevanje, pomanjkanje komunikacije s sodelavci, zapiranje v t. i. »mehurčke« ...
· Prehrani bi morali v delovnih okoljih oziroma na delovnih mestih v tem času posvečati posebno pozornost. Sicer ne vpliva neposredno na zaščito pred boleznijo, lahko pa pomaga pri podpori imunskega sistema. Za njegovo normalno delovanje je ključna pestrost obrokov, sestavljenih iz osnovnih živil, ki morajo telesu zagotavljati vsa potrebna hranila, in zadosten vnos tekočine (Benedik, 2020). Zdravje zaposlenih bo tako dodatno ohranjala raznolika in uravnotežena prehrana, pri načrtovanju je treba paziti na zadosten energijski vnos in preudarno izbiro živil. Dodatno skrb bi morali posvetiti ustreznosti prehrane glede na potrebe posameznika.
· Telesna aktivnost je nujna tudi v času epidemije, saj le tako lahko vzdržujemo kondicijo, ki vpliva na krepitev imunskega sistema in s tem zmanjšuje možnost okužb. Zlasti zaposleni, ki delajo na daljavo, bi morali dodatno poskrbeti za telesno aktivnost, hojo, kolesarjenje ipd. Ni bistvo v pretiravanju, kar lahko vodi v razna obolenja, prav tako je treba upoštevati vse omejitve v stikih z drugimi, ki na prostem skrbijo za kondicijo. Možnost vadbe, ki naj bo sestavljena uravnoteženo, tj. iz vaj za aerobno zmogljivost, gibljivost, moč in ravnotežje, je tudi doma, z uporabo različnih rekvizitov, pa tudi s pomočjo »on-line« vadb. Izgovorov za zmanjšano telesno aktivnost ne sme biti, posebej zato, ker stres dodatno »spravlja« telesno vadbo z urnika zaposlenega. Zavedati se je treba, da redna gibalna dejavnost deluje kot varovalo, ki krepi zdravje, veča kvaliteto življenja izboljšuje počutje in posledično vpliva na boljšo delovno učinkovitost (Boštjančič, 2020). Delodajalci bi zato morali dodatno vplivati na zavedanje zaposlenih o pomenu telesne vadbe za njihovo zdravje in posledično obojestransko korist.
Za konec pa velja spomniti, da je ukrepe treba sprejemati med deležniki in ne kot oblast nad njimi (Tajnikar, 2020).
