Preprosti ukrepi za zmanjšanje s sedenjem povezanih tveganj za naše zdravje


Objavljeno: 29. 11. 2019     Avtor: doc. dr. Matej Voglar
bolečine_sedenje
 
Po raziskavah delavci v pisarnah sedijo med 65 in 79 % svojega delovnega časa, kar pri 8-urnem delovniku znese med 5,2 in 6,3 ure na dan. Če k temu prištejemo še sedenje v prostem času, zaposleni s pretežno sedečim delom sedijo v povprečju nekaj več kot 9 ur in tudi do 12 ur dnevno. Za zdravje so najbolj kvarna daljša obdobja sedenja brez vmesnih prekinitev, še posebej, kadar taka obdobja trajajo tudi po več ur.

Vpliv dalj časa trajajočega sedenja na zdravje

V grobem lahko delimo z daljšim sedenjem povezane težave v dve skupini, in sicer na metabolno povezane težave in kostno-mišično težave. Kostno-mišične težave so pogosteje izpostavljene, saj jih zaposleni občutijo v obliki mišične utrujenosti in bolečine. Pri pisarniškem delu z računalnikom so najpogosteje poročana mesta bolečine spodnji in zgornji del hrbta ter vrat, ramena in zapestja ter pogosto tudi kolena. Na letni ravni o tovrstnih težavah poroča med 63 in 89 % pisarniških delavcev. Po eni od študij je kar 63 % pisarniških delavcev takih, ki simptome pripisujejo prav delu v pisarni. Temu pritrjuje tudi raziskava Evropske komisije, ki je ugotovila, da zaposleni v Evropi dojemajo dolgotrajne utrujajoče položaje kot glavni dejavnik tveganja za njihovo zdravje.
Nasprotno, se zaposleni slabo zavedajo učinkov daljših obdobij sedenja na povečanje tveganja za srčno-žilne bolezni, sladkorno bolezen, debelost in nekatere vrste raka. Slednje namreč pogosto ne povzročajo za osebo motečih simptomov vse dokler bolezen ne napreduje ali se izrazi v nenadnem, lahko tudi življenje ogrožajočem dogodku. Izkaže se, da se tveganje za prezgodnjo smrt zaradi omenjenih bolezni poveča za več kot 30 % pri osebah, ki sedijo v povprečju več kot 10 ur dnevno v primerjavi s splošno populacijo. Primerjava oseb, ki sedijo najmanj, v primerjavi s tistimi, ki sedijo največ, pa poroča skoraj 50% povečanje tveganja. Skladno s temi ugotovitvami je Svetovna zdravstvena organizacija umestila gibalno neaktivnost na četrto mesto med dejavniki tveganja za prezgodnjo smrt v razvitih državah, takoj za uporabo tobaka, debelostjo in povišanim krvnim tlakom.

Učinkoviti ukrepi za zmanjševanje tveganj

Preventivne ukrepe za obe skupini z daljšim sedenjem povezanih težav bomo obravnavali skupaj, saj posamezen ukrep praviloma zmanjšuje tveganje na obeh področjih. V prvi vrsti je treba izpostaviti ukrepe za zmanjševanje količine sedenja, med katerimi so v zadnjem obdobju precej popularne mize, ki omogočajo enostavno prehajanje med delom v sedečem in stoječem položaju. Kot učinkoviti se izkažejo tudi opomniki na delovnem zaslonu ali preko osebnega telefona. Učinkovitost slednjih se dodatno izboljša ob vključevanju informacij o gibanju posameznika pridobljenih z nosljivimi senzorji v obliki zapestnic, ur in podobno. Gibanje lahko spodbudijo tudi organizacijski ukrepi, kot je na primer postavitev skupnega tiskalnika na hodniku ali v posebnem prostoru, namestitev plakatov z opomniki za uporabo stopnic v stavbi in podobno. Čeprav ni splošno sprejetega priporočila, se najpogosteje priporoča, da se vsaj za dve minuti vstanemo in/ali sprehodimo vsaj na vsakih 45 minut do 1 ure. Vsaj enkrat na dan je priporočljivo v takem odmoru izvesti tudi nekaj enostavnih vaj, ki dokazano zmanjšajo tveganje za kostno-mišične bolečine.
Za doseganje učinkovitosti ukrepov se izkaže kot pomemben ali celo ključen dejavnik tudi ozaveščanje zaposlenih. Dejstvo je, da se večina negativnih vplivov dolgotrajnega sedenja na splošno zdravje še ne zaveda. Pri tem je smiselno uporabljati vse razpoložljive kanale ozaveščanja zaposlenih na temo vplivov gibalne (ne)aktivnosti. Delovno okolje se pri tem izkazuje kot idealno okno priložnosti za ukrepanje, saj na delu preživimo skoraj polovico budnega časa in prav delovno mesto pogosto doprinese največji delež dnevnega sedenja. Ob tem je potrebno izpostaviti podporo vodstva tovrstnim ukrepom, ki naj v idealnih okoliščinah spodbuja zaposlene tudi z zgledom.


Članek je bil objavljen v januarski izdaji revije Obrtnik-podjetnik 2019.