Krepitev občutkov moči in vpliva za spremembe v obdobjih stresa
Objavljeno: 21. 06. 2021
Avtor: doc. dr. Ana Arzenšek, univ. dipl. psih.
Nihče od nas ni imun na stres. Obdobja stresa so za nas lahko neprijetna in naporna, zato smo skozi čas razvili strategije, kako v teh obdobjih čim lažje prebroditi neprijetna čustva in napetosti, ki jih lahko spremljajo. V tem prispevku povzemamo nekaj ključnih spoznanj o stresnih odzivih, ki nam bodo v pomoč v prihodnjih stresnih situacijah.
V prejšnjih prispevkih in na delavnicah, ki jih organiziramo v okviru projekta Star vital, smo že veliko povedali o tem, da je koristno poznati sebi lastne strategije za spoprijemanje s stresom in tudi, kako razvijamo svoje običajne stresne odzive. Pri tem smo poudarili, da so nekatere strategije za spoprijemanje s stresom za nas koristne (npr. si bolje organiziramo naše delo, zaradi česar smo bolje pripravljeni na stresno situacijo), druge pa so manj koristne (npr. zaradi stresa pri delu postanemo površni ali odrezavi). V tem prispevku povzemamo nekaj ključnih spoznanj o stresnih odzivih, ki nam bodo v pomoč v prihodnjih stresnih situacijah.
Zdravstvena psihologinja in profesorica Kelly McGonigal v svoji svetovni knjižni uspešnici z naslovom Druga stran stresa ugotavlja, da je naše dosedanje razmišljanje o stresu precej nazadnjaško, ter skozi številne primere iz prakse ter psihološke raziskave izpostavlja, da lahko obdobja stresa dojemamo tudi kot priložnost za osebno rast in karierni razvoj.
Stresa se v svojem (poklicnem) življenju ne moremo kar znebiti, lahko pa se izognemo temu, da bi zaradi stresa še dodatno občutili občutke tesnobe, jeze in strahu. Namesto tega lahko v stresnih obdobjih začnemo zavestno razvijati občutja poguma, sočutne povezanosti, osredotočenost in pozitivno naravnanost. Pri tem je ključno, kakšna prepričanja gojimo o stresu in vplivu stresa na naša življenja in zdravje.
Če sodite med tiste, ki brezpogojno verjamejo, da stres škoduje vašemu zdravju, da povzroča številne zdravstvene težave od navadnega prehlada do bolezni srca in ožilja ter v skrajnem primeru celo prezgodnjo smrt, imate precejšnjo verjetnost, da se bodo pri vas skozi čas pričeli pojavljati nezaželeni učinki stresa. Kaj pa, če vam nekdo znanstveno utemelji, da je takšno gledanje pomanjkljivo in zastarelo? Bi bili pripravljeni sprejeti izziv, da začnete na vsakdanji stres zavestno gledati kot na nekaj, kar vam je v pomoč, da boste stresni situaciji lažje kos, da se boste lažje povezali z drugimi ljudmi ter da se boste lažje učili ter se razvijali? Sprememba miselnosti ni enkraten dogodek, temveč proces. In dobra novica? Vsakdo lahko z nekaj dela na sebi začne spreminjati svojo miselnost o stresu.
Sedem zakonitosti, ki vam bodo v pomoč pri spreminjanju ustaljenih prepričanj o naravi stresa:
1. Naš običajni odziv ni edini možni odziv na stres. Je samo eden od možnih naučenih odzivov.
2. V delovnih situacijah vsi občasno doživljamo stres. To je mogoče spremeniti le v omejenem obsegu. Stresu ne moremo ubežati.
3. Stres je v določeni meri dober za našo delovno storilnost. Stres torej ni samo negativen dejavnik pri delu. V pomoč nam je, če vidimo stres kot pomočnika, ki nam pomaga ohranjati zbranost, iskati drugačne rešitve, hitro ukrepati …
4. Kronična izpostavljenost stresorjem na delovnem mestu, ko imamo občutek, da ne bomo več zmogli, je znak, da je potrebno (še drugače) ukrepati.
5. Za spoprijemanje s stresom smo odgovorni tudi sami. Na voljo imamo številne tehnike in metode. Redna praksa in vztrajnost bosta prinesli dobre rezultate.
6. Na svoje ravnanje, ko se soočamo s stresom, torej imamo vpliv. Lahko se naučimo novih odzivov na stres.
7. Naša miselnost o (pozitivni ali negativni) vlogi stresa na naše zdravje, učinkovitost in odnose ima najpomembnejšo vlogo pri posledicah stresa. Naučimo se lahko bolj konstruktivne miselnosti o stresu, ki nam bo v pomoč v stresnih situacijah.
V prejšnjih prispevkih in na delavnicah, ki jih organiziramo v okviru projekta Star vital, smo že veliko povedali o tem, da je koristno poznati sebi lastne strategije za spoprijemanje s stresom in tudi, kako razvijamo svoje običajne stresne odzive. Pri tem smo poudarili, da so nekatere strategije za spoprijemanje s stresom za nas koristne (npr. si bolje organiziramo naše delo, zaradi česar smo bolje pripravljeni na stresno situacijo), druge pa so manj koristne (npr. zaradi stresa pri delu postanemo površni ali odrezavi). V tem prispevku povzemamo nekaj ključnih spoznanj o stresnih odzivih, ki nam bodo v pomoč v prihodnjih stresnih situacijah.
Zdravstvena psihologinja in profesorica Kelly McGonigal v svoji svetovni knjižni uspešnici z naslovom Druga stran stresa ugotavlja, da je naše dosedanje razmišljanje o stresu precej nazadnjaško, ter skozi številne primere iz prakse ter psihološke raziskave izpostavlja, da lahko obdobja stresa dojemamo tudi kot priložnost za osebno rast in karierni razvoj.
Stresa se v svojem (poklicnem) življenju ne moremo kar znebiti, lahko pa se izognemo temu, da bi zaradi stresa še dodatno občutili občutke tesnobe, jeze in strahu. Namesto tega lahko v stresnih obdobjih začnemo zavestno razvijati občutja poguma, sočutne povezanosti, osredotočenost in pozitivno naravnanost. Pri tem je ključno, kakšna prepričanja gojimo o stresu in vplivu stresa na naša življenja in zdravje.
Če sodite med tiste, ki brezpogojno verjamejo, da stres škoduje vašemu zdravju, da povzroča številne zdravstvene težave od navadnega prehlada do bolezni srca in ožilja ter v skrajnem primeru celo prezgodnjo smrt, imate precejšnjo verjetnost, da se bodo pri vas skozi čas pričeli pojavljati nezaželeni učinki stresa. Kaj pa, če vam nekdo znanstveno utemelji, da je takšno gledanje pomanjkljivo in zastarelo? Bi bili pripravljeni sprejeti izziv, da začnete na vsakdanji stres zavestno gledati kot na nekaj, kar vam je v pomoč, da boste stresni situaciji lažje kos, da se boste lažje povezali z drugimi ljudmi ter da se boste lažje učili ter se razvijali? Sprememba miselnosti ni enkraten dogodek, temveč proces. In dobra novica? Vsakdo lahko z nekaj dela na sebi začne spreminjati svojo miselnost o stresu.
Sedem zakonitosti, ki vam bodo v pomoč pri spreminjanju ustaljenih prepričanj o naravi stresa:
1. Naš običajni odziv ni edini možni odziv na stres. Je samo eden od možnih naučenih odzivov.
2. V delovnih situacijah vsi občasno doživljamo stres. To je mogoče spremeniti le v omejenem obsegu. Stresu ne moremo ubežati.
3. Stres je v določeni meri dober za našo delovno storilnost. Stres torej ni samo negativen dejavnik pri delu. V pomoč nam je, če vidimo stres kot pomočnika, ki nam pomaga ohranjati zbranost, iskati drugačne rešitve, hitro ukrepati …
4. Kronična izpostavljenost stresorjem na delovnem mestu, ko imamo občutek, da ne bomo več zmogli, je znak, da je potrebno (še drugače) ukrepati.
5. Za spoprijemanje s stresom smo odgovorni tudi sami. Na voljo imamo številne tehnike in metode. Redna praksa in vztrajnost bosta prinesli dobre rezultate.
6. Na svoje ravnanje, ko se soočamo s stresom, torej imamo vpliv. Lahko se naučimo novih odzivov na stres.
7. Naša miselnost o (pozitivni ali negativni) vlogi stresa na naše zdravje, učinkovitost in odnose ima najpomembnejšo vlogo pri posledicah stresa. Naučimo se lahko bolj konstruktivne miselnosti o stresu, ki nam bo v pomoč v stresnih situacijah.
