Pravijo, da je razum dober sluga in slab gospodar. Človek naj bi deloval na podlagi intuicije, ne razuma. Ko intuiciji ne zaupa več, se opre na logiko in analitično sklepanje, vendar naj bi razum ostal le orodje in nikakor ne bil vodilo. Intuicija kot del naše podzavesti se okrni skozi stresne življenjske izkušnje, posledično posameznik ni več v stiku s svojim notranjim glasom.
Ljudje smo socialna bitja, ki potrebujemo drug drugega, saj sami ne bi dolgo preživeli. Podobno kot izgubljamo stik s sabo, ga izgubljamo tudi drug z drugim. Zato nas stik samim s sabo ne vrača le nazaj k sebi, marveč tudi izboljšuje naše odnose z drugimi in ohranja družbo kot sistem, v katerega smo vpeti.
Darinka pravi, da se moramo včasih odučiti tega kar smo se naučili, zato da lahko v svojem razvoju naredimo korak naprej. Karel doda svoj pogled na to, kako moramo spremeniti sistem vzgoje in izobraževanja v smeri, da bomo postali civilizacija srečnih, ne le pridnih ljudi.
