Ritem prehranjevanja


Koristni nasveti

Čas branja 2 minuti


Ritem prehranjevanja, število in razporeditev obrokov preko dneva lahko vplivajo na vaše zdravje.

Raziskave (1, 2, 3, 4) so pokazale, da redno uživanje treh glavnih obrokov, predvsem zajtrka, vplivajo na stabilnost telesne mase, manjše kopičenje maščevja v telesu, bolj urejen holesterol v krvi ter manjše tveganje za sladkorno bolezen tipa 2.
Poleg tega so raziskave pokazale, da izpuščanje obrokov vodi v zmanjšano oksidacijo maščob (manjša poraba maščobe in hitrejše kopičenje maščobe v predelu trebuha) ter slabšo kontrolo nad apetitom. Primerno in redno število, od 3 do 5 obrokov dnevno, pa izboljša sposobnost kontrole apetita. Šest obrokov in več poveča možnost, da se preseže vnos energije (»kalorij«).

Primeren ritem prehranjevanja nekoga, ki vstane ob 7:00 zjutraj in oddide spat ob 23:00, je naslednji:
zajtrk ob 8:00, kosilo ob 13:00, večerja ob 18:00.
Med glavnimi obroki čez dan je pet ur razmika. Vmes lahko po potrebi zaužije še eno do dve malici.
V takem ritmu si sledijo glavni obroki večino delovnih dni v letu.


Če želite preveriti, ali je vaš ritem prehranjevanja ustrezen, odgovorite na naslednje trditve:
Trditev
 Odgovor 1
 Odgovor 2
Imam 3 do 5 obrokov dnevno
 Da
 Ne
Med obroki imam 3 do 5-urni interval
 Da
 Ne
Zadnji obrok pojem vsaj 2 uri pred spanjem
 Da
 Ne

Če ste na vsa vprašanja odgovorili z Da, sta vaš ritem in razporeditev obrokov odlična!
Avtorici: doc. dr. Mojca Stubelj in Karin Novak, UP FVZ  

Projekt omogoča:

Partnerji projekta:

Projekt »Podaljševanje delovne aktivnosti in zmanjševanje odsotnosti z dela v KRZS – STAR-VITAL: Združeni ukrepi za vitalnost starejših delavcev«. Naložbo financirata Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada ter Republika Slovenija, in sicer Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Naložba se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020, v okviru 8. prednostne osi: »Spodbujanje zaposlovanja in transnacionalna mobilnost delovne sile«, 8.3. prednostne naložbe: »Aktivno in zdravo staranje«, 8.3.1. specifičnega cilja »Podaljševanje in izboljšanje delovne aktivnosti starejših, vključenih v ukrepe«.