Priprava na proces 

Praktična vaja

Čas za vajo: 10 minut

VAJA: a) Najprej boste razmislili, kdo v vašem podjetju bo vodil proces. To ste lahko vi kot vodja, lahko pa je to promotor zdravja ali druga primerna oseba, ki jo zaposleni spoštujejo in je dovolj samoiniciativna.  V podjetjih z več zaposlenimi lahko proces vodi tudi več oseb, pri tem pa ima vsaka svoje prioritete.

b) Oseba ali osebe, ki bo(do) vodil(e) proces, mora(jo) imeti v izhodišču dovolj informacij o tem, kaj pomeni zdravo psihosocialno okolje. Inšpektorji za delo, strokovni članki in knjige ter številni viri na spletni strani EU-OSHA bodo v pomoč pri jasni predstavi  o tem, kaj je v vašem delovnem okolju zdravo in kaj ne. Poleg tega boste morali razmisliti o denarnih virih, ki jih imate na voljo. Kje lahko dobite nekaj sredstev za to, da boste lahko implementirali spremembe v podjetju? Po drugi strani pa za mnoge pozitivne spremembe ne boste potrebovali nobenih sredstev. Recimo za izboljšanje komunikacije v podjetju ne potrebujete prav veliko denarja.

c) V proces je potrebno vključiti tudi zaposlene. Na začetku je pomembno, da se zaposleni dobro zavedajo, kaj pomeni »stres na delu«.  Dobro morajo biti seznanjeni, kaj si želite doseči. Odločite se tudi, na kak način boste o načrtovanih aktivnostih obveščali svoje zaposlene, in jim sporočite, v katerih aktivnostih boste potrebovali njihovo pomoč (recimo pri oceni tveganj). Sami najbolje veste, ali bo to recimo na rednem zboru delavcev ali pa preko elektronske pošte.

č) Pomembno je postaviti realističen časovni okvir za vaše načrte. Tudi pri vpeljavi zdravega psihosocialnega delovnega okolja morate pomisliti na druge pomembne datume in na jedrno dejavnost v vašem podjetju. Verjetno ne boste želeli večjega dela aktivnosti vpeljati v času največjih obremenitev ali na datume, ko imate načrtovane že druge pomembne aktivnosti.

d) Morda bo težko pričeti s procesom. Začnite se pogovarjati z delavci o stresu na delovnem mestu in bodite jasni, zakaj je to pomembno za vaše podjetje. Na tak način si boste pri njih ustvarili zaupanje, saj bodo prepoznali, da jih cenite in da vam ni vseeno, kakšen je vpliv delovnega okolja na njihovo počutje. Poleg tega lahko vzpostavite fiksno pogovorno uro (npr. vsak dan med 11. in 12.), ko se lahko zaposleni oglasijo pri vas s katero koli zadevo. Njihove pobude tudi uresničite, sicer boste izgubili njihovo zaupanje. Poslušanje zaposlenih in upoštevanje njihovih zadev bo učvrstilo vaš odnos. Kazanje razumevanja še ni strinjanje, ampak pokazatelj spoštovanja in spodbuja odprt dialog ter sodelovanje.
Ali menite, da bi pri tem koraku lahko naleteli na ovire? 

Vas je strah, da zaposleni ne bodo pripravljeni z vami odprto govoriti ali pa pričakujete odpore z njihove strani? Povabite k procesu druge zaposlene in skupaj naredite načrt, kako zmanjšati ovire. Na list papirja napišite vse vaše skrbi. Na drugi list papirja napišite možne rešitve. Recimo, če vas skrbi, da je zaposlene strah odprto govoriti o stresu na delovnem mestu, lahko njihove izjave zbirate anonimno, zaposlenim pa pojasnite, da so njihovi iskreni napori potrebni za pozitivne spremembe v podjetju.

Projekt omogoča:

Partnerji projekta:

Projekt »Podaljševanje delovne aktivnosti in zmanjševanje odsotnosti z dela v KRZS – STAR-VITAL: Združeni ukrepi za vitalnost starejših delavcev«. Naložbo financirata Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada ter Republika Slovenija, in sicer Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Naložba se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020, v okviru 8. prednostne osi: »Spodbujanje zaposlovanja in transnacionalna mobilnost delovne sile«, 8.3. prednostne naložbe: »Aktivno in zdravo staranje«, 8.3.1. specifičnega cilja »Podaljševanje in izboljšanje delovne aktivnosti starejših, vključenih v ukrepe«.