Namen ergonomije je vzpostavitev delovnih mest, ki omogoča učinkovito izvedbo delovnih nalog brez prekomernih obremenitev na delavca. To predstavlja izzive tako za delodajalce kot tudi za delavce. Končni cilj je olajšati kakovostno izvedbo dela brez nepotrebnega tveganja za poškodbe ali bolezni zaradi biomehanskih, fizioloških ali psiholoških preobremenitev (1).
Zavedati se moramo, da v številnih industrijskih okoljih velike spremembe delovnega prostora niso možne zaradi varnostnega standarda. Čeprav na to dejstvo ne moremo vplivati, se lahko potrudimo najti vse priložnosti za izboljšanje, ki so nam na voljo. Vzemite si nekaj minut in poskušajte prilagoditi svoje delovno mesto sebi in svojim potrebam. V skladu z zmožnostmi poskušajte naslednje:
Delovna površina
- Dovolj visoka, da omogoča dovolj prostora za noge – prostora naj bo vsaj toliko, da lahko pod mizo prekrižate noge.
- Omogoča, da sproščeno položite podlahti na mizo in so pri tem nadlahti sproščene ob telesu in kot v komolcu pod kotom med 90° in 110°.
- Standardna višina delovne površine v sedečem položaju lahko odstopa 2,5 centimetra navzgor ali navzdol od 73 cm.
- Na delovni mizi ali površini naj bo vsaj 15 cm prostora za oporo rok.
Če je miza prenizka, jo podložite. Če je previsoka, boste ustrezen položaj zagotovili z nastavitvami vašega stola. Idealno je, če miza omogoča delo tako v sedečem kot v stoječem položaju, saj ima tovrstno izmenjavanje položaja med delom številne pozitivne učinke na zdravje.
Nastavitve stola
-
Višina stola naj bo takšna, da so stopala na podlagi in kolena malo nižje od kolkov. Če vaša stopala ne dosežejo tal, je koristno uporabiti podstavek za stopala. V vsakem primeru poskrbite, da imate dovolj prostora za noge.
-
Naslonjalo za hrbet je ključnega pomena za zmanjševanje obremenitev hrbta. Pomembno je, da naslonjalo podpira predvsem ledveno hrbtenico in da omogoča naklon. Uporabite ga vsakič, ko je to mogoče!
-
Če ima stol naslonjalo za podlahti, te nastavite tako, da bodo ramena sproščena in nadlahti ob telesu. Naslonjalo za roko naj podpira večji del podlahti. Pogosto bo to omejevalo sposobnost približevanja delovni površini. Če naslonjalo za roke ni ustrezne višine in ni nastavljivo po višini, ga odstranite.
Kaj pa sedenje na žogi? Sedenje na žogi v nekaterih industrijskih okoljih ne pride v poštev zaradi varnostnih standardov. Tudi če imate možnost uporabe žoge, bodite previdni. Za večino je tovrstno sedenje primerno le kot občasna alternativna oblika sedenja, ko se za nekaj časa stol zamenja z žogo. Sedenje na žogi celoten delovnik za večino ni primerno, saj postanemo zaradi aktivnega vzdrževanja položaja utrujeni. Posledično tudi na žogi zavzamemo pasiven položaj, ki je pogosto precej bolj obremenjujoč za hrbet, kot je sedenje na kakovostnem stolu. Cenovno in prostorsko ugodna alternativa za občasno dinamično sedenje je uporaba napihljivega diska, ki ga uporabite na svojem stolu in ga umaknete, ko začutite, da ste zavzeli pasiven položaj.
Osvetlitev prostora lahko pomembno vpliva na vidljivost. Vir svetlobe naj bo nad vami ali s strani. Na ta način si boste zagotovili najbolj optimalno vidljivost pri delu. Primerna osvetlitev, brez bleščanja ali senc, lahko zmanjša utrujenost oči in prepreči glavobole. Viri svetlobe (predvsem okna) naj ne bodo neposredno za vami. Količino dnevne svetlobe, ki vstopa na delovno mesto, lahko nadzirate z okenskimi senčili, zavesami ali toniranim steklom. Pozorni bodite tudi na čistost oken.
Organiziranost delovne površine prilagodite vašim potrebam. Poskrbite, da so vaši pripomočki in materiali na dosegu roke in da lahko po njih posegate brez sklanjanja ali sukanja. Na ta način boste zmanjšali nepotrebne gibe, ki lahko obremenjujejo hrbet. Odstranite vse ovire, ki bi onemogočale neposreden dostop do delovne površine. Če je potrebno, znova in znova pospravite svoj delovni prostor.
Vaše delovno mesto je sedaj organizirano tako, da zmanjšuje tveganja za nastanek mišično-skeletnih težav. Ste naredili veliko prilagoditev in se vam dozdeva, da vam je prejšnja postavitev bolj ustrezala? Dajte novim nastavitvam priložnost vsaj en teden, saj ste bili na pretekli položaj (četudi ne optimalen) navajeni in spremembe vedno potrebujejo nekaj časa, da se jih privadimo.
Lep pozdrav do prihodnjega tedna!
1. Chengalur, S.N., Rodgers, S.H., & Bernard, T.E. (eds.), Kodak's Ergonomic Design for People at Work., second edition, John Wiley & Sons, Hoboken, NJ, 2004, p. 411
Avtorja: doc. dr. Matej Voglar, mag. kin., dipl. fiziot., in Denisa Manojlović, mag.fiziot., dipl. fiziot.
