Prehrana za ohranitev planeta


Koristni članki

Čas branja 5 minut



V zadnjih 50 letih so se proizvodnja hrane in prehranjevalni vzorci značilno spremenili. Povečanje pridelkov in izboljšanje proizvodnje hrane je prispevalo k zmanjšanju lakote, podaljšanju življenjske dobe, zmanjšanju stopnje umrljivosti novorojenčkov in otrok ter zmanjšanju revščine. Po drugi strani so se s tem globalni trendi premikali k uživanju nezdrave hrane, ki je energijsko bogata (»kalorična«), močno predelana in pretežno živalskega izvora, kar je pripeljalo v debelost in kronične nenalezljive bolezni in tudi v degradacijo okolja. Več kot 820 milijonov ljudi nima dovolj hrane, še veliko več ljudi pa uživa nezdravo hrano, kar predstavlja večje tveganje za obolevnost in smrtnost kot kombinacija uživanja alkohola, drog in tobaka ter nezaščitene spolnosti.

Proizvodnja hrane je eden izmed glavnih razlogov za globalne podnebne spremembe. Nezdrava in netrajnostno pridelana hrana predstavlja veliko globalno tveganje za ljudi in naš planet. Kmetijstvo zaseda približno 40% zemlje, proizvodnja hrane pa proizvede 30% globalnih emisij toplogrednih plinov in porabi 70% vode. Globalno breme kroničnih nenalezljivih bolezni naj bi se v prihodnosti še poslabšalo; učinki proizvodnje hrane na emisije toplogrednih plinov, onesnaževanje z dušikom in fosforjem, izgubo biodiverzitete ter uporabo vode in zemljišč pa bodo zmanjšali stabilnost našega planeta.

Da bi ohranili planet, hkrati pa poskrbeli za vaše zdravje, vam priporočamo naslednji način prehranjevanja:
  • beljakovinska živila: vsak dan stročnice in oreščki, 2-krat na teden ribe ali morski sadeži (vir omega-3 maščobnih kislin), 2-krat na teden perutnina ali jajca ter 1-krat na teden rdeče meso,
  • maščobna živila: predvsem nenasičene maščobe rastlinskega izvora (repično, oljčno, bučno olje), nizek vnos nasičenih maščob (palmino, kokosovo olje, maslo, smetana),
  • škrobna živila: predvsem polnozrnata žita, nizek vnos predelanih žit in manj kot 30 g sladkorja,
  • zelenjava in sadje: vsak dan vsaj 5 porcij,
  • mlečni izdelki: vsak dan ena do dve porciji.
Vir:
Willett, W., Rockström, J., Loken, B., Springmann, M., Lang, T., Vermeulen, S., … in Murray, C. J. L. (2019). Food in the anthropocene: The EAT–Lancet commission on healthy diets from sustainable food systems. The Lancet, 393(10170), 447–492. https://doi.org/10.1016/S0140-6736(18)31788-4

Želite izvedeti, kako z vašimi navadami vplivate na okolje?
Odgovorite na vprašanja in izračunajte svoj ogljični odtis, ki je posledica vaših prehranjevalnih navad.

1. Kako pogosto uživate meso?
a) Redko oziroma sem vegetarijanec. b) Meso jem 1 – 4 x na teden.
c) Meso jem skoraj vsak dan. d) Meso in mesne izdelke jem vsak dan, večkrat na dan.

2. Kako pogosto uživate hitro hrano?
a) Nikoli. b) 2 – 3 x na mesec.
c) Vsak teden. d) Skoraj vsak dan.

3. Kako pogosto kupujete hrano na lokalni tržnici ali pri kmetu?
a) Vsak teden oziroma jo pridelamo doma. b) Enkrat na mesec.
c) Nekajkrat letno. d) Nikoli.

4. Koliko hrane si pridelate sami ali v družini?
a) Veliko. Imamo vrt, njivo. b) Nekaj. Imam vrt.
c) Nič, vendar bi si želel hrano pridelati sam. d) Nič. To me ne zanima.

5. Ali uživate sezonsko hrano?
a) Vedno le sezonsko. b) Pogosto.
c) Ne poznam sezonske hrane, vendar se želim naučiti. d) Ne. Jem, kar si želim, ne glede na sezono.

6. Kako pogosto uživate doma pripravljeno/kuhano hrano?
a) Skoraj vsak dan. b) Približno 3 – 5x na teden.
c) Zelo redko, vendar si želim jesti doma. d) Nikoli.

7. Si prizadevate kupovati sadje in zelenjavo, ki je pridelana lokalno ali v Sloveniji?
a) Vedno preverim izvor in kupujem lokalno ali slovensko. b) Vedno preverim, vendar ne kupim le lokalnega sadja in zelenjave.
c) Nikoli, vendar bi želel jesti več lokalnega sadja in zelenjave. d) Nikoli ne preverim. Mi je vseeno.

Seštejte točke:
1 točka za odgovor a
2 točki za odgovor b
3 točke za odgovor c
4 za odgovor d
 
Vaš rezultat:
7 – 12 točk: Čestitam, vaše prehranjevalne navade izražajo nizek ogljični odtis.
13 – 21 točk: Ni tako slabo, a za podporo vašim prehranjevalnim navadam bi rabili še en planet Zemlja.
22 – 28 točk: Zelo slabo, vaše prehranjevalne navade izražajo zelo visok ogljični odtis. Potrebovali bi še 3 – 4 Zemlje, da bi podpirale vaše navade.
 
Zamislite si 2 konkretna predloga, kaj bi lahko v naslednjem tednu spremenili v svoji prehrani/prehrani svoje družine.
Avtorici: doc. dr. Mojca Stubelj in Karin Novak, UP FVZ

Projekt omogoča:

Partnerji projekta:

Projekt »Podaljševanje delovne aktivnosti in zmanjševanje odsotnosti z dela v KRZS – STAR-VITAL: Združeni ukrepi za vitalnost starejših delavcev«. Naložbo financirata Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada ter Republika Slovenija, in sicer Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Naložba se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020, v okviru 8. prednostne osi: »Spodbujanje zaposlovanja in transnacionalna mobilnost delovne sile«, 8.3. prednostne naložbe: »Aktivno in zdravo staranje«, 8.3.1. specifičnega cilja »Podaljševanje in izboljšanje delovne aktivnosti starejših, vključenih v ukrepe«.