Ocenite psihosocialna tveganja v podjetju 

Praktična vaja

Čas za vajo: 10 minut


VAJA1: Za začetek izpostavite, kaj so močne točke, povezane s stresom (npr. imate dobre odnose med zaposlenimi) in kaj so glavni stresorji (npr. v podjetju je prenos informacij zelo šibek) v vašem podjetju.

Močne točke glede stresa v našem podjetju                               Šibke točke glede stresa v našem podjetju

---------------------------------------------------------------                              -------------------------------------------------------------
---------------------------------------------------------------                              -------------------------------------------------------------
---------------------------------------------------------------                              -------------------------------------------------------------

Točke, ki ste jih izpostavili, so najverjetneje tiste, ki jih opažajo tudi drugi in so »splošno znane«. Razmislite, ali so to najbolj vidne močne točke in akutni problemi v podjetju ali pa bi vaši zaposleni zapisali druge stvari.

VAJA2: Zdaj pa poglejmo bolj sistematično, katera tveganja, povezana s stresom, obstajajo v vašem podjetju. Tveganja so povzeta po brošuri Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu. S križcem označite tista tveganja, ki po vašem mnenju veljajo za vaše podjetje. 

Enako naj potem naredijo v svojem dokumentu tudi vaši zaposleni. Obenem naj dopišejo še druga tveganja, ki so jim izpostavljeni. Dopisati je mogoče več tveganj (dodajte še nove vrstice).
ZAHTEVE (fizične, čustvene in duševne zahteve pri delu)
 Označite s križcem, če velja za vaše podjetje.
Previsoke delovne zahteve (npr. ni dovolj časa za dokončanje dela, preveč dela, stalni časovni pritisk, dolgi delavniki).

Delovne naloge se ne skladajo z veščinami zaposlenega (naloge so pretežke ali prelahke).

Delovne naloge so monotone in ponavljajoče (zaposleni nimajo možnosti, da bi videli, k čemu večjemu prispevajo in ne čutijo lastništva pri nalogah).

Zaposleni so vedno na voljo (npr. preko telefona ali elektronske pošte izven delovnih ur).

Prisotnih je veliko fizičnih tveganj brez ustreznih varovalnih ukrepov.

Drugi stresorji, vezani na zahteve:

AVTONOMIJA (koliko besede imajo zaposleni glede tega, kako opravijo svoje delo)

Zaposleni čutijo, da nimajo besede pri tem, kako opravijo svoje delo (npr. čutijo, da bi delo lahko opravili bolj učinkovito).

Delovni urniki, naloge in spremembe, ki se neposredno dotikajo zaposlenih, so narejeni brez posvetovanja z njimi (tudi ko bi bilo to primerno).

Zaposleni menijo, da pri delu ne morejo narediti neodvisnih odločitev.

Drugi stresorji, vezani na avtonomijo:

JASNOST VLOG (mera, do katere zaposleni vedo, kaj se pričakuje od njih pri delu)

Zahteve se menjajo na dnevni bazi brez jasnega razloga; zaposlenim ni nikoli jasno, kaj se od njih pričakuje.

Zaposleni prejemajo različna navodila od različnih ljudi v podjetju.

Zaposleni precejšen del časa namenijo ugotavljanju, kaj naj delajo, npr., katere naloge so najbolj pomembne.

Drugi stresorji, vezani na jasnost vlog:

ODNOSI MED ZAPOSLENIMI IN VODSTVOM (mera, do katere vodstvo predstavlja zgled, stopnja sodelovanja, podpore in pravične obravnave)

Vodja ni nikoli na voljo ali ni dostopen; zaposleni so prepuščeni sami sebi s problemi pri delu.

Vodja zaposlenim ne daje povratne informacije o njihovi uspešnosti.

Zaposleni imajo občutek, da imajo več dela kot drugi zaposleni.

Zaposleni imajo občutek, da njihovi napori niso prepoznani ali primerno nagrajeni.

Drugi stresorji, vezani na odnose med zaposlenimi in vodstvom:

ODNOSI MED ZAPOSLENIMI (vzdušje med zaposlenimi, ki vpliva na počutje in na storilnost)

V podjetju je veliko prepirov, konfliktov, sprtih skupin.

Nekateri zaposleni so izolirani in niso obravnavani kot enaki.

Zaposleni od svojih sodelavcev ne dobijo podpore in nasvetov.

Drugi stresorji, vezani na odnose med zaposlenimi:

SODELOVANJE Z LJUDMI IZVEN PODJETJA (spoštljivo ravnanje z zaposlenimi s strani zunanjih deležnikov: strank, naročnikov…)

Zaposleni so deležni verbalnega nasilja (npr. nespoštljivi komentarji ali grožnje).

Zaposleni so deležni groženj ali nasilnih vedenj s strani bolnih ali omamljenih ljudi.

Zaposleni so deležni spolnega nadlegovanja.

Obstaja določena nevarnost nasilnih dejanj, npr. ropa, a v podjetju ne obstajajo dovolj dobri protiukrepi.

Drugi stresorji, vezani na sodelovanje z ljudmi izven podjetja:


Avtorica: dr. Ana Arzenšek, univ. dipl. psih., UP FM

Projekt omogoča:

Partnerji projekta:

Projekt »Podaljševanje delovne aktivnosti in zmanjševanje odsotnosti z dela v KRZS – STAR-VITAL: Združeni ukrepi za vitalnost starejših delavcev«. Naložbo financirata Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada ter Republika Slovenija, in sicer Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Naložba se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020, v okviru 8. prednostne osi: »Spodbujanje zaposlovanja in transnacionalna mobilnost delovne sile«, 8.3. prednostne naložbe: »Aktivno in zdravo staranje«, 8.3.1. specifičnega cilja »Podaljševanje in izboljšanje delovne aktivnosti starejših, vključenih v ukrepe«.