Koliko energije potrebuje moje telo?

Koristni nasveti

Čas branja 5 minut

Energija, ki jo dobimo iz hrane, je potrebna za delovanje srca in drugih organov, dihanje, prebavo, vzdrževanje telesne temperature ter za delo, ki ga opravljamo. Potrebe po energiji za delavce, ki opravljajo lahka dela (kadrovski delavci, uradniki in drugi), je manjša kot pri delavcih, ki opravljajo težka fizična dela. Prav tako je potreba po energiji pri ženskah manjša kot pri moških.

Tako naj bi imela povprečna malica za ženske, ki opravljajo lahka dela, od 300 kcal (1260 kJ) do 500 kcal (2100 kJ), malica za moške, ki opravljajo lahka dela, pa od 400 kcal (1680 kJ) do 600 kcal (2520 kJ) energije. To predstavlja približno eno četrtino dnevnega energijskega vnosa. 

Mnogim delavcem pa je obrok v službi hkrati tudi kosilo. To po priporočilih obsega približno eno tretjino dnevnega energijskega vnosa. Paziti moramo, da to kosilo ni preobilno. Láhko kosilo nas ne bo uspavalo in nam bo dalo energijo za nadaljevanje dela.

Pozorno izbirajmo jedi, ki jih ponuja restavracija/obrat za prehrano. Izbirajmo jedi, ki so kuhane in ne ocvrte. Polnozrnata žita in izdelke iz žit kombinirajmo s pustim kosom mesa, ribo ali stročnicami. Ne pozabimo na veliko porcijo solate. Če imamo možnost, obroke pojemo v jedilnici. Če jemo med delom ali za računalnikom, to lahko privede do prenajedanja in uživanja nezdravih živil, kot so piškoti, čokolada, peciva, slani prigrizki, sendviči in podobno. 

Če možnosti izbire obrokov restavracije/obrata za prehrano nimamo, je najbolje, da si hrano prinesemo od doma. 

V službi moramo zaužiti vsaj en obrok. Ta bo poskrbel za boljšo delovno storilnost in naše zdravje v daljšem časovnem obdobju. Kakšen naj bo ta obrok, vam bomo prikazali v naslednjih tednih.
Avtorici: doc. dr. Mojca Stubelj in Karin Novak, UP FVZ

Projekt omogoča:

Partnerji projekta:

Projekt »Podaljševanje delovne aktivnosti in zmanjševanje odsotnosti z dela v KRZS – STAR-VITAL: Združeni ukrepi za vitalnost starejših delavcev«. Naložbo financirata Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada ter Republika Slovenija, in sicer Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Naložba se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020, v okviru 8. prednostne osi: »Spodbujanje zaposlovanja in transnacionalna mobilnost delovne sile«, 8.3. prednostne naložbe: »Aktivno in zdravo staranje«, 8.3.1. specifičnega cilja »Podaljševanje in izboljšanje delovne aktivnosti starejših, vključenih v ukrepe«.