Kako ustvariti optimalno okolje za spanje?

Članek

Čas za branje: 3 minute

Prvi korak za izboljšanje spalnih pogojev prostora, v katerem spite je, da spremenite odnos do tega prostora. Spalnica naj bi bila prostor, ki je primarno namenjen spanju. Vse drugo, kar v njej počnete, vas le odvrača od dobrega spanja. Telovadbo, delo, zabavo in vse druge dejavnosti, ki niso povezane s spanjem, poskusite prestaviti drugam. Naj bo spalnica prostor, ki ga ne povezujete s službo in drugimi obveznostmi, ampak le s spanjem.
Za kakovostno spanje je pomemben svež zrak, zato je priporočljivo spalnico pred spanjem dobro prezračiti. Optimalna temperatura za spanje je med 18 in 20°C. Pozimi, ko je v ogrevanih prostorih zrak bolj suh, je dobro poskrbeti tudi za vlaženje zraka, ki prepreči nočno izsušitev sluznice dihalnih poti in s tem zmanjšuje tveganje raznih infekcij, ki so značilne za hladnejši del leta.  

Namesto elektronskih naprav je v spalnici zelo dobro imeti vsaj eno hišno rastlino. Poleg okrasne funkcije, bo tudi izboljšala kakovost zraka v prostoru, saj rastline delujejo kot nekakšen zračni filter, ki vase posrka škodljive snovi in v prostor vrača kisik. Pogled na rastlino in prijeten vonj pa delujeta pomirjujoče, zmanjšujeta tesnobnost in izboljšata razpoloženje ob jutranjem vstajanju.

K dobremu spancu pa pomembno prispeva tudi kakovostno in udobno ležišče. Če se zbujate z bolečinami v križu ali če se bolje naspite v hotelski sobi kot doma, to pomeni, da je mogoče nastopil čas za menjavo vzmetnice. Večina vzmetnic ima življenjsko dobo približno 10 let. Ko postane ležišče neprijetno in neudobno, ga je potrebno zamenjati.

Znebite se vsega, kar bi vas lahko motilo pri spanju, torej hrupa, močne svetlobe, neudobnega ležišča ali previsoke temperature. Prostor, v katerem spimo, naj bo temen, tih in udoben. Naj postane vaše spalno zavetje, posvečeno predvsem spanju in dobremu počutju.

Avtorica: Darinka Radoja, univ. dipl. biopsih.

Projekt omogoča:

Partnerji projekta:

Projekt »Podaljševanje delovne aktivnosti in zmanjševanje odsotnosti z dela v KRZS – STAR-VITAL: Združeni ukrepi za vitalnost starejših delavcev«. Naložbo financirata Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada ter Republika Slovenija, in sicer Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Naložba se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020, v okviru 8. prednostne osi: »Spodbujanje zaposlovanja in transnacionalna mobilnost delovne sile«, 8.3. prednostne naložbe: »Aktivno in zdravo staranje«, 8.3.1. specifičnega cilja »Podaljševanje in izboljšanje delovne aktivnosti starejših, vključenih v ukrepe«.