Dejstva o bolečinah pri delu in o tem, kako jih preprečiti.

Koristni članki

Čas branja 9 minut

Pozdravljeni, {contactfield=title}{contactfield=lastname}!
Mišično-skeletna bolečina na delovnem mestu je univerzalna človeška izkušnja - skoraj vsakdo se z njo sreča. Tovrstna bolečina ima velik vpliv na sposobnost opravljanja dela in je globalno odgovorna za več kot eno petino bolniških dopustov (Hoy et al., 2015), pri čemer je bolečina v spodnjem delu hrbta najpogostejša izmed težav.
Bolečina ne omejuje zgolj vaše zmožnosti kakovostnega opravljanja dela na delovnem mestu, ampak tudi bistveno omejuje vaše vsakodnevne aktivnosti, v katerih sicer uživate.

Kaj je povzročilo mojo bolečino?

Bolečina je lahko posledica specifičnega dogodka, ki povzroči poškodbo. Tovrstne poškodbe običajno omogočajo jasno diagnozo in se jih lahko prepozna (npr. zvin gležnja). Ko govorimo o bolečini, povezani z delovnim mestom, pa je le ta pogosteje posledica ponavljajočih gibov, težkega fizičnega dela ali celo dolgotrajnega sedenja. V teh primerih govorimo o preobremenitvenih poškodbah, za katere pogosto ni mogoče določiti jasnega vzroka in/ali diagnoze za bolečino.
Verjetno ste že slišali kitajski pregovor, ki pravi »Spoznaj sebe, poznaj svojega sovražnika in zmagal boš sto bitk.« Prvi korak v bitki z izčrpanostjo in bolečinami lahko naredite sami. Vzemite si trenutek in poglejte video, ki smo ga pripravili za vas. V njem boste spoznali več o nastanku bolečine, saj je to prvi korak k vaši zmagi.

STARVITAL: animacija bolečine from StarVital on Vimeo.

Kdaj iti k zdravniku

V primeru, da čutite bolečino, je obisk zdravnika priporočljiv. Izključiti je namreč potrebno morebitne vzroke za bolečino, ki bi zahtevali takojšnje zdravstvene ukrepe.

Kaj če ni jasnega vzroka za bolečine?

Morda ste zaradi svojih težav v preteklosti že obiskali zdravnika in je ugotovil, da je z vami »vse v redu«. To imenujemo tudi nespecifična bolečina in pomeni le, da z uveljavljenimi diagnostičnimi metodami, kot so rentgensko slikanje, ultrazvok ali magnetna resonanca, ni vidne poškodbe, ki bi bila razlog za bolečino.
Ne bodite zaradi tega razočarani ali jezni, saj to ne pomeni, da se vaš zdravnik »ni dovolj potrudil«. Nespecifična mišično-skeletna bolečina je namreč zelo pogosta. Če vzamemo za primer bolečine v spodnjem delu hrbta, je skoraj 90 % bolečin v spodnjem delu hrbta nespecifičnega izvora.
Prav odsotnost jasne diagnoze pogosto povzroča negotovost in skrb, kar lahko ima negativen učinek na doživljanje bolečine. Namesto slabe volje poskusite tako informacijo sprejeti z optimizmom, saj pomeni, da v ozadju vaših težav ni resnega obolenja in se bodo vaše težave s pozitivnim odnosom in upoštevanjem priporočil, ki vam jih bomo posredovali, lahko odpravile.

Še nekaj dejstev, ki vam lahko pomagajo premagati bolečino!

Jakost bolečine ni neposredno povezana z obsegom ali resnostjo poškodbe.
Za primer vzemimo ureznino s papirjem, verjetno poznate ta občutek, ki za večino predstavlja zelo visoko stopnjo bolečine, kljub temu da gre za minimalno poškodbo morda celo zgolj povrhnje plasti kože. Nasprotno pa težje poškodovane osebe pogosto poročajo, da ob poškodbi niso čutile praktično nobene bolečine.
Večji vpliv kot sam obseg poškodbe ima naše prepričanje o njeni nevarnosti.
To potrjujejo številne študije, ki sodelujoče izpostavijo enakemu bolečinskemu dražljaju, vendar jim njegovo nevarnost različno predstavijo. Na primer: enkrat osebi zagotovijo, da je postopek varen in ne more povzročiti poškodbe, drugič pa predstavijo dražljaj kot potencialno nevaren. V drugem primeru večina poroča o večji stopnji bolečine kljub enakemu dražljaju.
S trajanjem bolečine se naši možgani prilagodijo na neprestano prejemanje dražljajev iz bolečinskih receptorjev.
Posledično že blago draženje receptorjev lahko občutimo kot bolečino, v nasprotnem primeru pa takega dražljaja morda sploh ne bi zaznali. Prav zaradi teh prilagoditev je odpravljanje dolgotrajne bolečine precej bolj zapleteno in pogosto zahteva vključevanje različnih strokovnjakov.
Bolečina ima pomemben vpliv na naša čustva.
Predvsem dolgotrajna bolečina povzroča čustven stres ter pogosto povzroča jezo in frustracije. To lahko vodi v začaran krog, saj lahko tako čustveno stanje dodatno ojača občutenje bolečine.
Tudi pri degenerativnih spremembah je gibanje učinkovitejše od počitka!
Prepričanje, da je pri bolečinah v sklepih ali hrbtenici, ki so posledica »obrabe«, potrebno počivati in razbremenjevati, so mit! Sodobne študije sistematično dokazujejo pozitivne učinke gibanja in progresivnega obremenjevanja tako na stopnjo zaznave bolečin kot tudi na funkcijo prizadetih segmentov. Ob tem je potrebno upoštevati še dodatne pozitivne učinke gibanja na splošno zdravje.

Viri:
1. Hoy D, Bain C, Williams G, et al. (2015). Reflecting on the global burden of musculoskeletal conditions: lessons learnt from GBD 2010 study and the next steps forward. Annals of Rheum Diseases 74 (1):4-7
2. Vooijs M, Leensen MC, Hoving JL, Daams JG, Wind H, Frings-Dresen MH (2015). Disease-generic factors of work participation of workers with a chronic disease: a systematic review. Int Arch Occup Environ Health 88(8):1015-29

Avtorja:
doc. dr. Matej Voglar, mag. kin., dipl. fiziot., in Denisa Manojlović, mag. fiziot., dipl. fiziot.