Spletno orodje za preprečevanje kostno-mišičnih obolenj in psihosocialnih tveganj pri delu
Objavljeno: 08. 03. 2021
Avtor: Dorjana Zerbo Šporin, Žiga Kozinc
Kostno-mišična obolenja (KMO) in psihosocialna tveganja (PST) pri delu so že desetletja glavni vzrok zdravstvenega absentizma, dolgotrajne odsotnosti z dela, delovne invalidnosti in prezgodnjega upokojevanja delavcev. Zato zdravstveni absentizem zaradi KMO in PST, povezanih z delom, predstavlja velik javnozdravstveni problem.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Fakulteta za vede o zdravju Univerze na Primorskem (UP FVZ) sta v okviru projekta Promocija aktivnosti za preprečevanje kostno-mišičnih obolenj in psihosocialnih tveganj pri delu (krajše PKMO), ki ga financirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS ter Evropski socialni skladi, izdelala spletno orodje za pomoč delavcem in delodajalcem. Spletno orodje vključuje nabor ukrepov za preprečevanje novih in obvladovanje obstoječih KMO in psihosocialnih tveganj na delovnem mestu in je izdelano na osnovi analiz pojavnosti najpogostejših KMO in duševnih stresnih motenj (DSM), povezanih z delom v Sloveniji. Vsebine spletnega orodja temeljijo na znanstveno podprtih dognanjih in načelih ter so zapisane v obliki e-učbenika.
Težav je vedno več, odsotnosti so daljše
Iz baze podatkov NIJZ-a o bolniškem staležu je bila opravljena analiza trendov gibanja zdravstvenega absentizma zaradi najpogostejših z delom povezanih KMO in DSM po spolu, starostnih skupinah ter po gospodarskih dejavnostih od leta 2015 do leta 2019, s posebnim poudarkom na delovno aktivni populaciji v starostni skupini 45 let in več. Analiza stanja kaže, da se pojavnost KMO in DSM v Sloveniji iz leta v leto povečuje, prav tako se podaljšuje povprečno trajanje ene bolniške odsotnosti. Pogostost odsotnosti z dela zaradi KMO je med letoma 2015 in 2019 v Sloveniji narasla za kar 43 %. Najpogostejše z delom povezane KMO so vzrok za več kot 15 % celotnega zdravstvenega absentizma. Največji odstotek izgubljenih delovnih dni na zaposlenega zaradi z delom povezanih KMO beležimo pri boleznih spodnjega dela hrbta (56,6 %), sledijo bolezni zgornjega dela hrbta (13,4 %), bolezni kolenskega sklepa (9,0 %), ramenskega obroča (7,5 %), zapestja in roke (6,0 % ), kolka (4,5 %) ter kostno-mišična obolenja komolca in gležnja (vsak po 1,5 %).
V opazovanem obdobju je bila začasna nezmožnost za delo zaradi najpogostejših z delom povezanih KMO v povprečju večja pri ženskah. Pojavnost KMO narašča s trajanjem delovnih obremenitev in s starostjo delavca ter je različna glede na področje dela oziroma tip delovnih nalog, ki jih posameznik opravlja. Izmed vseh starostnih skupin je bilo število primerov KMO na 100 zaposlenih najvišje v starosti od 45 do 64,9 let. Obenem se je potrebno zavedati, da KMO lahko doletijo vsakogar, ne glede na starost, spol in tip dela, ki ga opravlja.
Verjetnost bolniške odsotnosti in slabšega počutja znatno povečajo tudi psihosocialni dejavniki tveganja na delu, ki povzročajo stres in z njim povezane težave. Izvori psihosocialnih dejavnikov so številni, povezujemo jih z delom, zaposlenimi in delovno organizacijo. Z delom povezan stres in druga psihosocialna tveganja na delovnem mestu so lahko pomemben sprožitveni dejavnik za pojav duševnih stresnih motenj v delovno aktivni populaciji. Zaradi DSM se je v opazovanem obdobju (od leta 2015 do leta 2019) odstotek izgubljenih koledarskih dni na enega zaposlenega delavca povečal za kar 54,5 %. Na splošno je incidenca DSM pri ženskah 2,5-krat do 2,8-krat višja kot pri moških.
Spletno orodje je dostopno vsem
Spletno orodje projekta PKMO je javno, brezplačno in dostopno na https://pkmo.si. Za uporabo spletnega orodja je potrebna registracija (registrirate se lahko kot delavec ali kot delodajalec), navodila za registracijo in prijavo pa so objavljena na spletni strani.
V e-učbeniku spletnega orodja boste našli:
· podrobne opise problematike z delom povezanih KMO in PST,
· ergonomske ukrepe na delovnem mestu,
· kineziološke ukrepe na delovnem mestu in v prostem času ter
· aktivnosti za obvladovanje psihosocialnih tveganj pri delu.
Posebnost PKMO spletnega orodja je vstopni vprašalnik Ugotovi in odpravi. Na podlagi podanih odgovorov delavec prejme individualizirano poročilo o njegovem tveganju za KMO in DSM glede na starost, spol in tip dela, ki ga opravlja. Še več, poročilo glede na prepoznano tveganje in morebitne že obstoječe težave vključuje povezave do poglavij spletnega orodja, ki so za delavčeve težave v tistem trenutku najbolj priporočljiva. S tovrstnim ciljanim usmerjanjem delavca do izobraževalnih vsebin z ukrepi za preprečevanje KMO in psihosocialnih tveganj pri delu želimo doseči, da bo vsak posameznik prejel informacije, ki jih najbolj potrebuje.
Ergonomske ukrepe za preprečevanje KMO smo razdelili glede na tip dela (delo z računalnikom, pretežno sedeče delo, pretežno stoječe delo, fizično zahtevno delo, delo v prisilni drži, delo s ponavljajočimi gibi ter delo, povezano z vibracijami), ki ga delavec opravlja, ter glede na telesni predel. Če so obolenja pri delavcu prisotna, bo ta na podlagi vprašalnika usmerjen k ergonomskim ukrepom, namenjenim omilitvi in odpravljanju trenutnih težav. Če težave trenutno niso prisotne, spletno orodje poda priporočila za preventivne vsebine glede na tveganje za pojav KMO v prihodnosti (na podlagi spola, starosti in tipa dela). Na spletnem orodju je na voljo več fotografij in videoposnetkov, ki na nazoren način prikazujejo izvajanje ergonomskih ukrepov v praksi.
Poleg ergonomske ureditve delovnega mesta je za zdravje delavca, še posebej kostno-mišičnega sistema, ključna tudi telesna dejavnost. Telesno dejavnost na delovnem mestu lahko v svoj delovnik vključimo že s preprostimi ukrepi, kot so aktivni prihod na delo, izvajanje aktivnih odmorov na delovnem mestu in ogrevalnimi vajami, ki pripravijo telo na fizično zahtevnejša opravila. Poleg telesne dejavnosti na delovnem mestu je priporočljivo tudi redno izvajanje prostočasne športne dejavnosti za krepitev zdravja in gibalne zmogljivosti. Navodila in priporočila glede izvajanje vseh naštetih oblik telesne dejavnosti so vključena v spletnem orodju PKMO. V pomoč pri izbiri in pravilni izvedbi vaj so dodani slikovni prikazi; primeri aktivnih odmorov so predstavljeni tudi v obliki videoposnetkov. Dodatno so na voljo priporočila glede sprostitve telesa med delom.
V tretjem sklopu spletne platforme PKMO so zbrane vsebine s področja psihosocialnih tveganj pri delu. V tem sklopu so ponujeni nasveti glede prepoznavanja simptomov stresa in izgorelosti, in opisani ukrepi za zmanjšanje psihosocialnih tveganj, povezanih z delom. Na voljo so videovsebine tehnik sproščanja in vizualizacije.
V sklepnem delu e-učbenika so zbrana še priporočila delodajalcem. Pomembno je, da delodajalci prepoznajo resnost KMO in psihosocialnih tveganj v povezavi z delom, in delavcem omogočijo izvajanje in upoštevanje ustreznih ukrepov.
Sodelavci projekta PKMO si želimo, da bi spletno orodje pripomoglo k večjemu zavedanju o problematiki KMO in psihosocialnih tveganj pri delu, posledično pa k izvajanju ustreznih ukrepov in s tem k zmanjšanju pojavnosti KMO in duševnih stresnih motenj delavcev.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Fakulteta za vede o zdravju Univerze na Primorskem (UP FVZ) sta v okviru projekta Promocija aktivnosti za preprečevanje kostno-mišičnih obolenj in psihosocialnih tveganj pri delu (krajše PKMO), ki ga financirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS ter Evropski socialni skladi, izdelala spletno orodje za pomoč delavcem in delodajalcem. Spletno orodje vključuje nabor ukrepov za preprečevanje novih in obvladovanje obstoječih KMO in psihosocialnih tveganj na delovnem mestu in je izdelano na osnovi analiz pojavnosti najpogostejših KMO in duševnih stresnih motenj (DSM), povezanih z delom v Sloveniji. Vsebine spletnega orodja temeljijo na znanstveno podprtih dognanjih in načelih ter so zapisane v obliki e-učbenika.
Težav je vedno več, odsotnosti so daljše
Iz baze podatkov NIJZ-a o bolniškem staležu je bila opravljena analiza trendov gibanja zdravstvenega absentizma zaradi najpogostejših z delom povezanih KMO in DSM po spolu, starostnih skupinah ter po gospodarskih dejavnostih od leta 2015 do leta 2019, s posebnim poudarkom na delovno aktivni populaciji v starostni skupini 45 let in več. Analiza stanja kaže, da se pojavnost KMO in DSM v Sloveniji iz leta v leto povečuje, prav tako se podaljšuje povprečno trajanje ene bolniške odsotnosti. Pogostost odsotnosti z dela zaradi KMO je med letoma 2015 in 2019 v Sloveniji narasla za kar 43 %. Najpogostejše z delom povezane KMO so vzrok za več kot 15 % celotnega zdravstvenega absentizma. Največji odstotek izgubljenih delovnih dni na zaposlenega zaradi z delom povezanih KMO beležimo pri boleznih spodnjega dela hrbta (56,6 %), sledijo bolezni zgornjega dela hrbta (13,4 %), bolezni kolenskega sklepa (9,0 %), ramenskega obroča (7,5 %), zapestja in roke (6,0 % ), kolka (4,5 %) ter kostno-mišična obolenja komolca in gležnja (vsak po 1,5 %).
V opazovanem obdobju je bila začasna nezmožnost za delo zaradi najpogostejših z delom povezanih KMO v povprečju večja pri ženskah. Pojavnost KMO narašča s trajanjem delovnih obremenitev in s starostjo delavca ter je različna glede na področje dela oziroma tip delovnih nalog, ki jih posameznik opravlja. Izmed vseh starostnih skupin je bilo število primerov KMO na 100 zaposlenih najvišje v starosti od 45 do 64,9 let. Obenem se je potrebno zavedati, da KMO lahko doletijo vsakogar, ne glede na starost, spol in tip dela, ki ga opravlja.
Verjetnost bolniške odsotnosti in slabšega počutja znatno povečajo tudi psihosocialni dejavniki tveganja na delu, ki povzročajo stres in z njim povezane težave. Izvori psihosocialnih dejavnikov so številni, povezujemo jih z delom, zaposlenimi in delovno organizacijo. Z delom povezan stres in druga psihosocialna tveganja na delovnem mestu so lahko pomemben sprožitveni dejavnik za pojav duševnih stresnih motenj v delovno aktivni populaciji. Zaradi DSM se je v opazovanem obdobju (od leta 2015 do leta 2019) odstotek izgubljenih koledarskih dni na enega zaposlenega delavca povečal za kar 54,5 %. Na splošno je incidenca DSM pri ženskah 2,5-krat do 2,8-krat višja kot pri moških.
Spletno orodje je dostopno vsem
Spletno orodje projekta PKMO je javno, brezplačno in dostopno na https://pkmo.si. Za uporabo spletnega orodja je potrebna registracija (registrirate se lahko kot delavec ali kot delodajalec), navodila za registracijo in prijavo pa so objavljena na spletni strani.
V e-učbeniku spletnega orodja boste našli:
· podrobne opise problematike z delom povezanih KMO in PST,
· ergonomske ukrepe na delovnem mestu,
· kineziološke ukrepe na delovnem mestu in v prostem času ter
· aktivnosti za obvladovanje psihosocialnih tveganj pri delu.
Posebnost PKMO spletnega orodja je vstopni vprašalnik Ugotovi in odpravi. Na podlagi podanih odgovorov delavec prejme individualizirano poročilo o njegovem tveganju za KMO in DSM glede na starost, spol in tip dela, ki ga opravlja. Še več, poročilo glede na prepoznano tveganje in morebitne že obstoječe težave vključuje povezave do poglavij spletnega orodja, ki so za delavčeve težave v tistem trenutku najbolj priporočljiva. S tovrstnim ciljanim usmerjanjem delavca do izobraževalnih vsebin z ukrepi za preprečevanje KMO in psihosocialnih tveganj pri delu želimo doseči, da bo vsak posameznik prejel informacije, ki jih najbolj potrebuje.
Ergonomske ukrepe za preprečevanje KMO smo razdelili glede na tip dela (delo z računalnikom, pretežno sedeče delo, pretežno stoječe delo, fizično zahtevno delo, delo v prisilni drži, delo s ponavljajočimi gibi ter delo, povezano z vibracijami), ki ga delavec opravlja, ter glede na telesni predel. Če so obolenja pri delavcu prisotna, bo ta na podlagi vprašalnika usmerjen k ergonomskim ukrepom, namenjenim omilitvi in odpravljanju trenutnih težav. Če težave trenutno niso prisotne, spletno orodje poda priporočila za preventivne vsebine glede na tveganje za pojav KMO v prihodnosti (na podlagi spola, starosti in tipa dela). Na spletnem orodju je na voljo več fotografij in videoposnetkov, ki na nazoren način prikazujejo izvajanje ergonomskih ukrepov v praksi.Poleg ergonomske ureditve delovnega mesta je za zdravje delavca, še posebej kostno-mišičnega sistema, ključna tudi telesna dejavnost. Telesno dejavnost na delovnem mestu lahko v svoj delovnik vključimo že s preprostimi ukrepi, kot so aktivni prihod na delo, izvajanje aktivnih odmorov na delovnem mestu in ogrevalnimi vajami, ki pripravijo telo na fizično zahtevnejša opravila. Poleg telesne dejavnosti na delovnem mestu je priporočljivo tudi redno izvajanje prostočasne športne dejavnosti za krepitev zdravja in gibalne zmogljivosti. Navodila in priporočila glede izvajanje vseh naštetih oblik telesne dejavnosti so vključena v spletnem orodju PKMO. V pomoč pri izbiri in pravilni izvedbi vaj so dodani slikovni prikazi; primeri aktivnih odmorov so predstavljeni tudi v obliki videoposnetkov. Dodatno so na voljo priporočila glede sprostitve telesa med delom.
V tretjem sklopu spletne platforme PKMO so zbrane vsebine s področja psihosocialnih tveganj pri delu. V tem sklopu so ponujeni nasveti glede prepoznavanja simptomov stresa in izgorelosti, in opisani ukrepi za zmanjšanje psihosocialnih tveganj, povezanih z delom. Na voljo so videovsebine tehnik sproščanja in vizualizacije.
V sklepnem delu e-učbenika so zbrana še priporočila delodajalcem. Pomembno je, da delodajalci prepoznajo resnost KMO in psihosocialnih tveganj v povezavi z delom, in delavcem omogočijo izvajanje in upoštevanje ustreznih ukrepov.
Sodelavci projekta PKMO si želimo, da bi spletno orodje pripomoglo k večjemu zavedanju o problematiki KMO in psihosocialnih tveganj pri delu, posledično pa k izvajanju ustreznih ukrepov in s tem k zmanjšanju pojavnosti KMO in duševnih stresnih motenj delavcev.
